• Kaj je bila druga industrijska revolucija?
• Značilnosti druge industrijske revolucije
• Vzroki druge industrijske revolucije
• Posledice druge industrijske revolucije
• Izumi in znanstveni napredek druge industrijske revolucije
• Tretja industrijska revolucija

Razložimo, kaj je bila druga industrijska revolucija in njene glavne značilnosti. Tudi, kakšni so bili vzroki in posledice.

Tehnološke spremembe so imele osrednjo vlogo v drugi industrijski revoluciji.

Kaj je bila druga industrijska revolucija?

Druga industrijska revolucija je bila obdobje globokih razsežnosti družbene spremembe, politično in tehnološko, ki je med letoma 1850 in 1914 šlo skozi več pooblastila tistega časa, kot so Nemčija, Francija, Belgija, Rusija, ZDA in Japonska. Njegovo ime je posledica dejstva, da predstavlja neke vrste nadaljevanje ali drugo dejanje Industrijska revolucija se je začela v Veliki Britaniji sredi 18. stoletja.

Tako kot v prvi industrijski revoluciji so tudi v tem novem obdobju pospešenih sprememb tehnološke spremembe igrale osrednjo vlogo. A tokrat so šli z roko v roki s precejšnjo spremembo modela gospodarske rasti, saj so bili postavljeni temelji internacionalizacije gospodarstva, torej prve in zelo omejene globalizacija.

To je bilo posledica pojava in široke uporabe novih in učinkovitejših načinov prevoza, kot sta parnik ali lokomotiva, ki sta omogočala prenos blaga in surovine iz enega kraja v drugega v kratkem času.

Druga industrijska revolucija je postavila temelje za tehnološko krajino 20. stoletja. Znanstvene in tehnične spremembe ter napredek so se pospešili in razširili ne le geografsko, ampak tudi v številne druge proizvodne sektorje in družbo.

V tem obdobju in kot kapitalizem je napredovala proti svoji najintenzivnejši monopolni fazi (ker je velika imperiji Evropejci so tekmovali drug z drugim za industrijsko in gospodarsko prevlado), izumljeni ali odkriti so bili novi materiali, nove kemikalije ter veliki izumi in stroji.

Na ta način lahko drugo industrijsko revolucijo razlagamo kot najbolj akutno fazo sprememb in transformacij v kompleksnem zgodovinskem procesu, ki je bila industrijska revolucija.

Značilnosti druge industrijske revolucije

Eksperimentiranje je prineslo nove materiale in nove vire energije.

Glavne značilnosti druge industrijske revolucije so bile:

• To je bila stopnja pospeševanja oziroma intenziviranja sprememb industrijske revolucije, ki je trajala približno med letoma 1850 ali 1870 in začetkom 20. Prva svetovna vojna leta 1914.
• Lokalni trgi so se razširili in začeli internacionalizirati na podlagi možnosti hitrega premikanja blaga iz enega kraja v drugega. To se je zgodilo v okviru prve globalizacije.
• Razviti so bili novi materiali (npr. novi zlitine), novi kemični izdelki in novi načini pridobivanja Energija, v pravi dobi inventivnosti in industrijskega ustvarjanja, katerega spremembe so bile primerljive le s tistimi v t.i. Znanstvena revolucija 17. stoletje.
• Masovna proizvodnja je bila vsiljena kot delujoč model in odličen posel kot uspešen ekonomski model, ki je spremenil oligarhični model lastnine proizvodna sredstva ki je obstajal v prvi industrijski revoluciji, saj so podjetja z nakupom dovolila sodelovanje tretjih oseb Dejanja.
• Poleg tega se je s poslovnim razmahom začela množična uporaba znanstvenih spoznanj in raziskav za razvoj novih industrijskih projektov. Znanstveno znanje je začelo biti za buržoazijo zelo donosno.
• Ustvarjen je bil pomemben znanstveni napredek, ki je vplival na Kakovost življenja in v zahodni kulturi, kot je npr Teorija evolucije Darwina ali prvi koraki k moderni medicini.
• Naraščala je brezposelnost in socialni nemiri ter rivalstvo med velikimi evropskimi imperialnimi silami. Poleg tega so bili tej panorami dodani novi industrijski tekmeci, kot sta ZDA ali Japonska.

Poleg tega je druga industrijska revolucija s seboj prinesla globoke družbene, politične in gospodarske spremembe, ki temeljijo na treh glavnih vidikih:

• mehanizacija. Stroji so bili uporabljeni za opravljanje dela, ki so ga prej opravljali ljudje. To je omogočilo hitrejše in učinkovitejše opravljanje nekaterih del, povzročilo pa je brezposelnost in socialne nemire.
• Transport. Uvedene so bile nove metode prevoza surovin in potnikov na dolge razdalje, kot sta železnica ali parnik.
• Elektrifikacija. Množična uporaba elektrika izboljšati delovne stroje, osvetliti in za prv telekomunikacijekot telegraf.

Vzroki druge industrijske revolucije

Do neke mere je bila druga industrijska revolucija logičen naslednji korak po prvi, saj bodo uspeh strojev na industrijskem področju v Angliji in gospodarski uspeh, ki ga je prinesel s seboj, kmalu ponovile in želele druge rivalske sile. .. Toda med razlogi, ki so pripeljali do te stopnje pospeševanja sprememb, so tudi naslednji:

1. Politično zmagoslavje liberalizem in buržoazija v osemnajstem stoletju v starih evropskih monarhijah, kar je s seboj prineslo nove oblike gospodarskega povezovanja, značilne za demokratične in neabsolutistične sisteme.
2. tekmovanje merkantilist med evropskimi silami, kar je vodilo do protekcionistične politike, ki je skušala pospešiti razvoj nacionalne industrije in omejila uvoz tujega blaga.
3. Imperialna ekspanzija evropskih sil v Aziji in Afriki, ki je omogočila kopičenje surovin, bistvenih za industrijsko rast.
4. Profesionalizacija industrij in oblikovanje a delavski razred, zaradi česar je industrijski svet postal najpomembnejši segment sodobnih gospodarstev.
5. Rast prebivalstva v Evropi je posledica tehničnih izboljšav kmetijske proizvodnje in prvih dosežkov sodobne medicine.

Posledice druge industrijske revolucije

Tako železnica kot ladja sta razširili možnosti transporta.

Druga industrijska revolucija je s seboj prinesla naslednje kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne posledice:

1. Uporaba znanstvena spoznanja in tehnične raziskave za industrijski razvoj in serijsko produktivnost. To je pomenilo pridobivanje novih materialov, novih industrijskih postopkov in novih ekonomskih modelov.
2. Prometna revolucija, zahvaljujoč razvoju revolucionarnih izumov, kot sta parni stroj in predvsem železnica, ki je imela leta 1870 že več kot 100.000 kilometrov tirov v Evropi in 70.000 v ZDA, zaradi česar je postala glavno kopensko sredstvo komunikacijo v svetu.
3. Utrditev kapitalizma kot svetovnega gospodarskega sistema, z roko v roki s tako imenovano prvo globalizacijo in internacionalizacijo trgov, zahvaljujoč hitremu gibanju surovin in proizvedenega blaga na velike razdalje.
4. Velika podjetja so postala politični akterji z vplivom in možnostjo izvajanja pritiska znotraj vlade kar je vodilo v gospodarski protekcionizem in mednarodno konkurenco med industrijskimi imperialnimi silami.
5. Vzpon novih industrijskih tekmecev za Britanijo, nekaterih v Evropi, kot so Nemčija, Francija in Nizozemska, ter drugih zunaj, kot sta Japonska in Združene države, je povečal gospodarske in geopolitične napetosti v Evropi, ki so kasneje povzročile prvo svetovno vojno.
6. Rast brezposelnosti in socialnega nezadovoljstva v delavstvu in delavskih razredih, saj jih izpodrivajo stroji in avtomatizirani postopki. To je povzročilo tudi množično razseljevanje evropskih državljanov v različne države Amerike.
7. Velike znanstvene in kulturne spremembe v zahodni družbi z roko v roki z novimi pogledi na svet, kot sta teorija evolucije in izvor vrst Charlesa Darwina.
8. V glavnem gigantska urbana rast mesta industrijskih sil.

Izumi in znanstveni napredek druge industrijske revolucije

Prvi avtomobili so nastali ob koncu 19. stoletja, priljubljeni pa so postali v 20.

Druga industrijska revolucija je bila plodna z odkritji, izumi ter novimi znanstvenimi in tehničnimi postopki. Med najpomembnejšimi so:

1. Odkrili so ga in/ali povzročili množično uporabo novih kovine kot so jeklo, cink, aluminij, nikelj, mangan in krom.
2. Prva umetna barvila so bila razvita iz benzola in premoga ter so izpodrinila skoraj vsa naravna barvila.
3. Prišlo je do velikanskega razvoja eksplozivov, ki so nadomestili tradicionalni smodnik: nitroglicerin, nitroceluloza in leta 1866 je Alfred Nobel izumil dinamit, eksploziv, ki je revolucioniral vojaško in rudarsko področje.
4. Izumila so se nova in močna gnojila, kot so superfosfati in natrijev nitrat, ki se večinoma uporabljajo v kmetijstvu v Evropi.
5. Portlandski cement je bil izumljen in je igral ključno vlogo pri rasti mest v 19. stoletju.
6. Prva gospodarska vozila na parni pogon so bila izumljena po tem, ko je leta 1819 prvi parnik (»Savannah«) prečkal Atlantik. Leta 1850 je bila v Franciji prva razstava "parnih lokomotiv".
7. Leta 1864 je Louis Pasteur odkril pasterizacijo, ki je revolucionirala živilsko industrijo in tudi pokazala, da so očesu neopazni mikroorganizmi odgovorni za razgradnjo in kontaminacijo hrane. Hkrati je pokazal, da življenje ni nastalo spontano, ampak da morajo živa bitja nujno izhajati iz drugih živih bitij.
8. Leta 1866 je Jean Villemin pokazal, da se tuberkuloza prenaša z ene osebe na drugo, leta 1882 pa je bil odkrit mikrobni povzročitelj, ki jo povzroča.
9. Leta 1867 je bil izumljen pisalni stroj, leta 1876 pa sta se pojavila električni telefon Alexander Graham Bell in Elisha Gray. Leta 1878 je Thomas Alva Edison izumil prvo žarnico v zgodovini.
10. Leta 1874 je Émile Baudot patentiral svoj hitri telegrafski sistem, ki je revolucioniral obstoječo telegrafijo od leta 1836 (izumil ga je Samuel Morse).
11. Leta 1880 je bilo izumljeno kolo, leta 1885 sta Daimler in Benz izdelala prvo vozilo na bencinski pogon, leta 1895 pa je Peugeot dal v promet prvo vozilo na gumijastih kolesih, material, ki ga je Goodyear leta 1839 uspel prvič vulkanizirati.
12. Leta 1895 sta brata Lumiere ustvarila prvi kinematografski aparat. Istega leta je Wilhelm Röntgen odkril rentgenske žarke in se jih naučil uporabljati v medicinske namene.
13. Leta 1897 sta zakonca Curie odkrila kemični element radij.
14. Železniška in parna omrežja v svetu so se do začetka 19. stoletja širila v največji meri. V istem obdobju so bili odprti veliki vlaki, ki so povezovali Evropo z Daljnim vzhodom: Trans-Siberian in Orient Express.
15. Leta 1903 sta brata Wright izvedla prvi kontrolirani let, leta 1906 pa je podvig posnemal Alberto Santos Dumont.

Tretja industrijska revolucija

Tretja industrijska revolucija, imenovana tudi informacijska revolucija, se je zgodila sredi 20. stoletja, vodile pa so jo ZDA, Evropa in Japonska. Predstavljal je preskok v človeški sposobnosti ravnanja z informacijami in tehnologija, kar ga je razlikovalo od prve in druge industrijske revolucije.

Tako je bila za to tretjo stopnjo tehnoloških sprememb značilna t.i TIC: Informacijske in komunikacijske tehnologije ter z avtomatizacijo v rokah računalniki in računalniški sistemi. Med velikimi sodobnimi dosežki je izum Internet in vzpon satelitskih komunikacij (posledica vdora ljudi v vesolje), ki predstavljata glavne dosežke in primere tretje industrijske revolucije.