Pojasnimo, kaj je obred, njegov izvor, funkcijo, trenutne oblike in kakšne vrste obstajajo. Tudi razlike med obredom in obredom.
Kaj je ritual?
Ritual (včasih imenovan obred) je niz obrednih dejanj, ki se izvajajo večkrat in imajo simbolno ali reprezentativno vrednost. To so dejanja, vpisana v vero, ideologijo ali a tradicijo specifično kulturo.
Njena realizacija služi ustvarjanju občutka povezanosti v skupnosti, krepijo avtoriteto tistih, ki jo vodijo ali izvajajo, ali pa preprosto povezujejo prisotne z istim pojmom duhovnosti, mističnosti ali družbenopolitične zavezanosti.
Rituali običajno vključujejo poseben način izvajanja, ki se ponavlja iz leta v leto in ki pomeni določeno stopnjo ceremonialnosti, torej so običajno slovesni, formalni in jih vodi hierarhična figura, kot je duhovnik, vodja. politično ali družbeno itd. Te vrste dejavnosti so skupne vsem človeške družbe in so ena od značilnosti, ki jih razlikujejo od živali.
Izvor obredov je torej prednikov in je bil verjetno povezan z iniciacijskimi obredi ali obredi plodnosti, ki so jih skušali reproducirati znotraj kulturo večno kroženje letnih časov in ciklov narave. Pravzaprav rituali in miti sta dve temeljni komponenti katere koli oblike vera znano.
Vendar rituali niso le preteklost. V sodobni družbi se še vedno pojavljajo številne oblike ritualnega vedenja. Nekateri so podedovani iz preteklih dob in starodavnih tradicij, drugi pa so značilni za kompleksno mrežo pomenov sodobne civilizacije: primeri so lahko športni obredi, verski obredi, politične tradicije.
Vsekakor pa je vsaka oblika obreda vedno odvisna od veliko večjega sistema čutov in asociacij, kar mu daje njegov transcendentni pomen. V nasprotnem primeru bi bila to le prazna dejanja, ki se nesmiselno ponavljajo vedno znova.
Vrste ritualov
Identificiramo lahko različne vrste obredov, odvisno od področja kulture, v katero so vpisani, ali logike, ki ureja njihova dejanja. Tako lahko govorimo o:
- Posnemanje ritualov. So tiste, ki simbolično reproducirajo kakšen pomemben dogodek v zgodovino od človeštvo, ali celo kakšno mitološko poročilo, na primer o domnevnih dogodkih nastajanja vesolja. V njih se izvajajo majhna dejanja, ki posnemajo tistega večjega referenta.
Dober primer tega je reprodukcija križevega pota Jezusa iz Nazareta v nekaterih mestih kristjan Katoliška, v kateri nazarečan igra vlogo Jezusa Kristusa, oblečenega v vijolično, da oživi verski občutek med verniki. Enako se zgodi pri obhajilu, ko se pije rdeče vino in jede hostija v spomin na zadnjo večerjo Jezusa Kristusa s svojimi apostoli.
- Žrtveni rituali. To so tiste, pri katerih se izvede dejanje odkupne daritve ali duhovno ali moralno očiščenje skupnosti prek smrt (resnične ali simbolne) tretje osebe. Slednja je lahko žival ali oseba (kot v verah prednikov, v katerih so se izvajala obredna prelivanja krvi), lahko pa gre za hrano, pripravke ali sadje, ki jih nato sežgamo, zaužijemo, zakopljemo ali pustimo na prostem do razgradnje.
Primer teh žrtvenih obredov je daritev alkoholnih pijač, listov koke, tobaka in drugih sestavin, ki jih pripravljajo Pachamama v tradicionalnih južnoameriških regijah. Inka. Te daritve lahko pokopljemo ob vznožju podobe lame ali pustimo v posodah ob njenih nogah in služijo, da iz leta v leto prosijo mater Zemljo za bujno letino in plodno maternico za mlade ženske.
- Rituali iniciacije in prehoda. So tiste, ki v človekovem življenju zaznamujejo začetek vitalne faze ali prehod v nove, zapustijo en življenjski slog in prevzamejo drugega. Ti rituali se običajno izvajajo posamezno ali v majhnih skupinah ter z aktivnim sodelovanjem skupnosti, ki praznuje ali spremlja osebo, ki v njih nastopa. So rituali, ki v posamezniku ustvarjajo občutek pripadnosti in mu dajejo občutek zaprtosti a življenski krog in začetek drugega, koristnega za soočenje spremembe v življenju.
Dober primer tega so rituali za vstop v puberteto in spolno zrelost, ki se še vedno izvajajo, običajno okoli 15. ali 16. leta. Drug pogost pojav je prvo krščansko obhajilo in birma, ki označuje formalni vstop novega župljana v versko skupnost.
- Pozitivni ali negativni rituali. So tiste, ki omogočajo (pozitivno) ali prepovedujejo (negativnost) vstop v prostor, uporabo pripomočka ali stik s katerim koli materialom, glede na določeno mistiko, ki jo smatra za "nemoralno", "neprimerno" itd. Te vrste ritualov vam omogočajo nadzor nad obnašanje socialne in vzpostaviti določene vrednote v skupnosti, bodisi z uradizacijo ali cenzuro.
Primer pozitivnega rituala, ki krepi moč, je prerez rdečega traku za otvoritev novozgrajene zgradbe ali zlom steklenice v trupu ladje, ki bo opravila prvo plovbo. Po drugi strani pa so primer negativnega obreda pogrebne obrede, ki sorodnikom pokojnika zagotovijo obliko zaprtja, da poglobijo žalovanje in "izpustijo" koga v življenju želijo.
Ritual in obred
Čeprav se v številnih neformalnih ali pogovornih okoljih pogosto uporabljata kot sinonim, izraza obred in ritual v resnici ne pomenita iste stvari. Strogo gledano, se beseda "obred" nanaša na formalna in metodična dejanja, ki se izvajajo v verskem ali simbolnem sistemu.
Izraz izvira iz latinščine ritus, s katerim so bili poimenovani verski obredi. Zato je »ritual« vse, kar je povezano z obredom, o čemer priča izvor besede v latinščini ritualis, torej »povezan z verskimi dejavnostmi«.
To razlikovanje je lažje razumeti, če razmišljamo o tem na naslednji način: obredi so obrede, o katerih razmišlja tradicija ali religija, medtem ko so obredi posebni koraki, ki se izvajajo za izvedbo teh obredov. Prva je, recimo, pot, ki jo narekuje tradicija, druga pa koraki, ki jih naredimo, da jo prehodimo.