Pojasnimo, kaj je matematično mišljenje in kakšne so njegove značilnosti. Tudi njegova zgodovina in pomen za znanost.
Kaj je matematično razmišljanje?
Na splošno se z matematičnim razmišljanjem ali matematičnim sklepanjem nanašamo na obliko sklepanja, ki je sposobna izvajati operacije logičnega in abstraktnega tipa z uporabo formalni jezik, kar je v tem primeru matematika.
Matematika (beseda iz grške besede μαθηματικά, “znanje”) Lahko se opredeli kot formalni sistem sklepanje logično, ki preučuje lastnosti in razmerja med namišljenimi entitetami, kot so števila, geometrijske figure ali relacijskih simbolov.
Slavni francoski filozof René Descartes jo je opredelil kot »znanost o redu in meri«, Galileo Galilei pa jo je razumel kot »jezik narave«.
Matematično razmišljanje ureja a set objektivni, a abstraktni zakoni, torej niso odvisni od narave, niti iz subjektivnosti osebe, ki razmišlja, temveč iz samega sistema znakov in razmerij, ki sestavlja matematiko.
To je natančen način razmišljanja, ki ni odprt za razlago. Predstavlja enega od modelov reprezentacije realnost bolj zapletena in starodavna človeštvo, ki ga prekaša le besedni jezik.
Iz njenega naročja so nastali znanosti cela, kot fizično, kar ni nič drugega kot uporaba matematičnega razmišljanja sile opazovane v resničnem svetu, oz discipline velike znanstvene uporabnosti, kot je statistika, logika, itd
Poglej tudi:
Zgodovina matematične misli
Matematično razmišljanje je v resnici staro zgodovino človečnosti. V prazgodovina Prej, sodeč po dokazih, najdenih v južnoafriških najdiščih, so pred 70.000 leti obstajale prve oblike matematične misli.
Zahvaljujoč njemu so primitivni ljudje razvili preproste sisteme za sledenje številu živali v čredi (nobena, ena, dve ali več, v bistvu). Po drugi strani pa so ženske vodile nekakšen menstrualni zapis, ki je na kamnu ali kosti zasledoval od 28 do 30 oznak.
Obstajajo tudi kasnejši dokazi o tovrstnem sklepanju v egipčanski civilizaciji 5. tisočletja pred našim štetjem. Toda le med 3.000 in 2.600 pr. Prva znana matematika se je pojavila v severni Indiji in Pakistanu, s pojavom kulture doline Inda.
Tam se je rodil njegov lastni številčni in metrični sistem, pred tistim, ki so ga razvili na starodavni Kitajski med dinastijo Shang (1600 do 1046 pr.n.št.), eden najstarejših znanih. Končno leta 539 pr. C., so asirsko-babilonske mezopotamske kulture razvile svoj sistem, ki je skupaj z Arabci in Egipčani porodil helenistične.
V tem obdobju je grška antika je proizvedlo veliko matematičnega sklepanja, ki ga uporabljamo še danes, delo velikih filozofov, kot so Pitagora, Tales iz Mileta, Eratosten ali Arhimed iz Sirakuze.
To znanje, ki se prenaša v Rimsko cesarstvo in od tam do krščanskih narodov in ostalega Zahoda, je osnova matematike, ki jo izvajamo danes.