Razložimo, kaj je dež, kako nastane ter njegove pozitivne in negativne posledice. Tudi, kaj je kisli dež.
Kaj je dež?
dež oz padavine Je eden najbolj običajnih, ponavljajočih se in nujnih atmosferskih pojavov, ki se dogajajo na našem planetu. Toda o tem moramo razmišljati kot o najbolj vidnem delu veliko večjega vezja: hidrološki cikel, v katerem je voda sprememb našega planeta fitnes in kroži skozi različna okolja.
Deževnica pada v obliki majhnih okroglih kapljic premera od 0,5 do 6,3 mm (ali tudi manj, odvisno od vrste padavin), ki nastanejo v oblakih, ki so v najnižjem delu ozračja.
Ko je njegova velikost prava, je gravitacija Nanje deluje tako, da padajo proti zemeljskemu površju s hitrostjo med 8 in 32 km/h, da jih zemlja kasneje absorbira ali pa ostanejo na drugih površinah, dokler ne izhlapijo.
Človek je dež opazoval že od nekdaj in mu stoletja dajal zelo različne pomene ter mitološke ali verske razlage. Vendar je bilo zahvaljujoč moderna znanost da imamo dokaz o izjemnem pomenu dežja za stabilnost planet.
Preučevanje dežja je znano kot pluviometrija in uporablja naprave, kot so pluviometri, s katerimi se meri količina padajoče vode. Podatki o padavinah so ključni tudi za proučevanje atmosferskih razmer in za oblikovanje podnebnih modelov.
Kako nastane dež?
Dež je produkt kondenzacija od vodna para na vzdušje. To pomeni, da se para kopiči v različnih vrstah oblakov (običajno nimbostratusih in kumulonimbusih), saj se para nagiba k dvigovanju in ohlajanju v ozračju.
Ko so tam, postajajo oblaki vedno višji gostota dokler voda ne doseže kritične mase, potrebne za privabljanje gravitacija in hitijo od zgoraj in se neenakomerno porazdelijo.
Za to pa so potrebne atmosferske razmere Pritisk Y temperaturo morajo biti pravilni, saj bi lahko ob nenadnem padcu temperature voda, lebdeča v oblakih, popolnoma ali delno zmrznila in bi namesto dežja padal mraz, sneg ali toča.
Čemu služi dež?
Dež je bistvenega pomena za stabilnost življenje kot ga poznamo. V prvi vrsti zato, ker pri kroženju vode (ogrevanje in izhlapevanje, nato ohlajanje in ponovno padanje) ne le ohlaja atmosfersko temperaturo in omogoča a podnebje bolj enotno in enakomerno.
Poleg tega čisti zrak suspendiranih delcev, na primer v onesnaženje. Vendar pa lahko to povzroči sekundarne težave, kot večina onesnaževalci nato jih dež prenese na tla ali v reke in morja.
Po drugi strani pa je dež nepogrešljiv za življenje rastlin. Samo redni dež dovoljuje gozdovi Y džungle nadaljujte s tempo življenja. Zato so v krajih, kjer redko dežuje, puščave in življenje je malo v primerjavi.
Tudi dež razjeda kamnin in mineralov ter tako na svojo pot vleče anorganska hranila, ki služijo kot hrana rastlinskim in tudi živalskim vrstam. Pravzaprav je vpletena v biogeokemični cikli od ogljik, the tekma in drugi organski elementi.
vrste dežja
Obstajata dva glavna kriterija za razvrščanje dežja. Najprej je tu način njihovega nastanka, z dvigovanjem atmosferskih zračnih mas. Drugič, tu je faktor intenzivnosti, s katero se pojavljajo. Oglejmo si vsakega posebej:
Vrste dežja glede na nastanek. Obstajajo tri vrste dežja, ki so:
- Konvekcijski dež, ki nastane, ko se zrak blizu zemeljske površine segreje in razširi ter se v ozračju dvigne do območij, kjer se ohladi, kondenzira in prepusti prostor padavinam. Ta vrsta dežja je značilna za najtoplejša območja planeta in poletje zmernega pasu.
- Orografsko deževje, ki nastane, ko se masa vlažnega zraka sreča z a olajšanje gorat, na poti navzgor pa se ohladi in dežuje. z druge strani goraNamesto tega se zrak spusti toplejši in bolj suh, tako da ni dežja.
- Ciklonsko ali frontalno deževje, ki nastane, ko se srečata dve zračni masi različnih temperatur in med njima nastane ciklonska dinamika, to je rotacija, ki s seboj prinese slabo vreme in hudourniške padavine. Ta dež je značilen za orkane in drugo atmosferski pojavi intenzivnosti.
Vrste dežja glede na intenzivnost. Ločimo naslednje vrste dežja:
- Dež ali navaden dež, običajno šibek do zmeren, bi bil "standardni" dež.
- Prši ali prši, zelo šibek dež z zelo drobnimi kapljicami, ki pršijo v zrak in se pogosto ne dotikajo tal.
- Ploha ali naliv, zmeren ali močan dež, vendar zelo kratkotrajen, občasno z vetrom.
- Naliv ali hudourniški dež, močan dež, čeprav za kratek čas, kot zelo močan naliv.
- Nevihtni dež, dež spremenljive jakosti (od zmerne do močne), vendar dolgotrajen, ki ga na splošno spremljajo drugi atmosferski pojavi, kot so intenzivni vetrovi ali električne razelektritve.
Kakšne posledice ima dež?
Dež, kot vsi naravni pojavi, ima lahko zelo pozitivne ali zelo negativne posledice, odvisno od vrste dežja ter pogostosti in intenzivnosti, s katero se pojavlja. Nekatere od teh posledic so naslednje:
pozitivne posledice
- Hladi in vlaži zrak v ozračju ter omogoča stabilen in manj ekstremen podnebni cikel. Prav zaradi tega je življenje v bližini obal bolj prijazno, saj vlažnost omogoča bolj enotno podnebje.
- Prerazporeja vodo na planetu in jo jemlje iz svojega plinasto stanje do tekočina in včasih do trdna, kar prispeva k bolj homogeni porazdelitvi vlage na planetu.
- Na svojo pot vleče organska in anorganska hranila, potrebna za življenje in druge biogeokemične cikle.
- Omogoča spontano rast vegetacije in prispeva k podpori biosfera.
Negativne posledice
- Močno in zelo dolgotrajno deževje (kot v primeru neviht ali orkanov) lahko s seboj prinese poplave in razlivanje rek, lagun in jezer. To se lahko zgodi tudi v tleh z nizko absorpcijsko sposobnostjo, čeprav v bližini ni velikih vodnih teles.
- Deževna erozija lahko prispeva k nastanku zemeljskih plazov, plazov in drugega naravne nesreče v zapletenih geografijah. Če ima dovolj časa, lahko tudi uniči človeške zgradbe.
- V primeru zelo onesnaženega ozračja lahko dež povzroči kemične reakcije nevarno in se vleče strupene snovi, kot v primeru kisel dež.
Kisel dež
Kisli dež je pojav, ki ga povzroča onesnaževanje zraka s plini ali trdnimi snovmi v suspenziji. Ta kontaminacija je značilna za industrijsko dejavnost človeka oz izpuščaj nekaterih vulkanov.
Lebdeče strupene snovi poberejo vodne kapljice in reagirajo z vlago. To povzroči nastanek različnih oblik kisline (kot npr žveplova kislina ali klorovodikova kislina), ki nato padejo skupaj z vodnimi kapljicami.
Ta vrsta strupenega dežja močno poslabša življenje rastlin, saj razredčena kislina v vodi razjeda liste in lubje, poleg tega pa zastruplja vodo in zakisuje prst, spreminja ekosistemi bolj sušna in manj primerna za življenje.