- Kaj je neenakost?
- Družbena neenakost
- Ekonomska neenakost
- izobraževalna neenakost
- pravna neenakost
- neenakost spolov
Razložimo, kaj je neenakost v sociali, ekonomiji, izobraževanju in pravu. Poleg tega, kaj je neenakost spolov?
Kaj je neenakost?
Neenakost nastane, ko dve ali več stvari ali situacij ni enakih, torej niso enakovredne, niti pravične, niti si ne ustrezajo. To se lahko nanaša na zelo različne stvari, odvisno od kontekstu.
Na primer na področju matematika, neenakost se imenuje razmerje reda med dvema vrednostma, ki nista niti enaki niti enakovredni, to je, ko med njima ni enakosti. To zadnje razmerje je predstavljeno s simbolom »enako« (=), medtem ko so neenakosti predstavljene s simboli »več kot« (>) ali »manj kot« (<), odvisno od tega, kateri ustreza. Torej, na primer, 2 1 in 1 = 1.
Vendar pa v kontekstu družbene vedekoncept neenakosti pridobi številne in kompleksne pomene, ki namigujejo na različne oblike neenakosti, ki prizadenejo življenja ljudi. Ljudje. To pomeni, da obstoj ljudi običajno ni egalitaren ali pravičen, ampak da imajo nekateri veliko, drugi malo, nekateri uživajo prednosti, drugi pa se utapljajo v težavah.
Spodaj bomo pregledali različne načine, na katere je to lahko res.
Družbena neenakost
Družbena neenakost je zelo široka kategorija, v kateri so upoštevani različni vidiki življenja ljudi in način, na katerega ti vplivajo na možnosti, ki jih imajo, mesto, ki ga zasedajo v družbi, ali kakovost življenja, ki jih čaka.
Družbeno neenakost lahko razumemo kot neenakost v mestu, ki ga ljudje zasedajo v svetu in družbi, zlasti glede na njihovo raso in etnična pripadnost, njihov ekonomski položaj, njihov dostop do institucij a Pogoj, njihovo delovno prakso in druge podobne vidike.
Družbena neenakost temelji na diskriminaciji, torej na vzpostavljanju razredov in tipov ljudi, od katerih so nekateri sprejemljivi in dobrodošli, drugi pa prezira in zavračanja.
Družbena neenakost se kaže na primer, ko je oseba zavrnjena zaposlitev zaradi svojih spol, narodnost, religija ali spolne usmerjenosti. Drug primer je prepoved vstopa ljudem z nizkim socialno-ekonomskim statusom v trgovino ali ustanova, saj rezervira določene priložnosti, določene ugodnosti in določene izkušnje za določen, privilegiran del družbe. To običajno pomeni, da imajo nekateri veliko, drugi pa zelo malo.
Ekonomska neenakost
Ekonomska neenakost oziroma neenakost dohodek lahko razumemo le kot en vidik družbene neenakosti, ki se nanaša izključno na monetarno in gospodarskih. Z drugimi besedami, dohodkovna neenakost je povezana z neenakomerno porazdelitvijo denarin torej razpoložljivega blaga in storitev med različnimi akterji a družbe, ali celo med različnimi države sveta.
Tako obstajajo države z visokim dohodkom in države z nizkim dohodkom. njihovih ustreznih državljani imajo več ali manj možnosti protagonizma v svetu, odvisno od tega, kateremu pripadajo; vendar znotraj vsakega od njih poleg tega obstajajo državljani z visokimi dohodki in državljani z nizkimi dohodki, tj. družbeni razredi bogati in revni: prvi imajo več, kot potrebujejo, drugi pa manj, kot potrebujejo.
Ekonomska neenakost se v kapitalističnem svetu hitro spremeni v druge vrste neenakosti, saj se vse vrti okoli denarja. Tisti, ki imajo več denarja, si lahko prizadevajo ne le za več in boljšimi življenjskimi izkušnjami, temveč tudi za več in boljšimi priložnostmi za zaslužek, kar pomeni, da se bogastvo nagiba k kopičenju v nekaj rokah, zaradi česar so številni drugi v stiski.
izobraževalna neenakost
Izobrazbena neenakost je povezana z nepravično porazdelitvijo dostopa do izobraževanje, bodisi globalno bodisi v določeni državi. To omogoča, da nepismeni ljudje sobivajo z ljudmi z več stopnjami izobrazbe v isti državi.
Ta neenakost vpliva na delovno sposobnost vsakega posameznika in s tem na raven njihovega ekonomskega dohodka: manj izobraženi ljudje si lahko prizadevajo za slabše plačana delovna mesta in zato predstavljajo šibkejše gospodinjstvo.
Poleg tega izobrazbena neenakost predstavlja oviro med ljudskimi razredi in premožnimi, saj je izobraževanje veliko več kot zgolj pridobitev ekonomsko donosne trgovine: je tudi način pojmovanja sveta, razumevanja delovanja države in s tem torej od neodvisnost. Bolj izobraženi ljudje so svobodnejši zaradi preprostega dejstva, da imajo več konceptualnih orodij v življenju.
Za primer si predstavljajmo osebo, ki ne zna brati ali pisati.Na začetku boste imeli fizično energijo mladosti in boste lahko prevzemali zahtevna dela, ki morda niti ne bodo tako slabo plačana; vendar bo to storil iz najšibkejše možne pozicije, saj ne bo mogel niti prebrati in razumeti pogodbe o zaposlitvi, ki se je drži, in v primeru, da delodajalec ne bo upošteval katerega od njenih pogojev, ne bo niti biti sposoben izvedeti.
Ko se bo staral, mu bodo začele pešati moči in z njimi verjetno tudi možnosti za zaslužek, zato bo moral biti odvisen od preostale družine in tistih nekaj priložnosti, ki mu jih po naključju ponudi življenje.
pravna neenakost
Pravna neenakost ali pravna neenakost se nanaša na pomembno razliko v obravnavi s strani države in agencij pravo ki se daje državljanom glede na njihov socialno-ekonomski položaj, njihovo etnično skupino, njihov spol, vero ali njihovo spolno usmerjenost, na primer.
Situacije pravne neenakosti na splošno ponujajo mehkejšo in obzirnejšo obravnavo premožnih slojev ter strožjo in bolj neusmiljeno obravnavo nižjih slojev, kar prispeva k povečevanju prepada med tistimi, ki imajo več, in tistimi, ki nimajo.
Pravna neenakost se lahko pojavi v diskriminaciji določenih človeških skupin, odvzemu zaščite pred zakonom, lahko pa je sestavljena iz različnega obravnavanja glede na družbeni sloj, na primer, ko so zločinci ene rase obsojeni na daljše kazni kot zločinci druge. oba sta storila isto kaznivo dejanje.
Pravna neenakost je značilna za pravne sisteme pokvarjen, avtoritarni režimi in diktatureali propadlih držav in kultur, v katerih rasizem, seksizem ali globok verski fundamentalizem.
neenakost spolov
Neenakost med spoloma je oblika družbene neenakosti, ki je povezana z diskriminacijo na podlagi spola ali spolne usmerjenosti.To pomeni, da so nekateri posamezniki prikrajšani za ekonomske, izobraževalne, pravne ali kulturne priložnosti zgolj zato, ker so se na primer rodili kot ženska ali homoseksualci.
Neenakost med spoloma je v sodobnem svetu očitna na več načinov in je simptom seksistične in patriarhalne kulture, ki ženskam nudi manj možnosti v smislu izobraževalnega in poklicnega razvoja ali pravne zaščite kot moškim. To je seveda vir ekonomskih, izobraževalnih in pravnih neenakosti, na primer prejemanje žensk nižje plače za opravljanje enakega dela kot moški (tako imenovana »vrzel med spoloma«).