Pojasnimo, kaj so usklajevalni vezniki v slovnici, značilnosti posamezne vrste in več primerov v stavkih.
Kaj so usklajevalni vezniki?
V slovnica, je znan kot vezniki na vrsto besed, ki služijo kot povezava med predlogi, besedne zveze oz besede, torej povezava veznikov molitve ali deli govora, ki prispevajo kohezija na jezik. To so besede, ki so obdarjene s slovničnim pomenom, torej nimajo lastnega pomena in imajo v stavku relacijsko, skladenjsko vlogo.
Vezniki so zelo pogosta vrsta besed, prisotna v vseh jeziki. Njihova vloga je temeljna za a govora urejeni in kohezivni, na splošno pa jih je mogoče razvrstiti v dve veliki skupini:
- Usklajevalni ali lastni vezniki, ki povezujejo slovnične enote in jih puščajo na isti skladenjski ravni, torej brez hierarhizacije in brez spreminjanja skupnega pomena.
- Podrejeni ali nepravilni vezniki, ki povezujejo slovnične enote, ki med seboj niso zamenljive, saj ima eden (podrejeni) večji hierarhijo kot drugi (podrejeni).
Tako usklajevalni vezniki, imenovani tudi usklajevalni, tvorijo besedne zveze ali stavke, v katerih globalni pomen ostane nespremenjen, ne glede na to, kateri element je pred in kateri za njim. Nekateri primeri te vrste veznikov v španščini so: Y, in, oz, niti ne, oz, mislim, dobro, ja v redu, več, ampak, tudi če, med drugim.
Vrste usklajevalnih veznikov
Koordinacijski vezniki so lahko različnih vrst, odvisno od vrste razmerja, ki ga predlagajo med povezanimi izrazi. Tako govorimo o:
- Kopulativni usklajevalni vezniki. To so tisti, ki povezujejo elemente s kopičenjem izrazov, bodisi v pozitivnem pomenu (seštevanje) ali negativnem (odštevanje), odvisno od njihovega lastnega pomena. Na primer, ko uporabimo "in", stavku dodamo element s pozitivnim pomenom, kot v "prinesel sem krompir in čebulo" (ali, kar je isto, "prinesel sem čebulo in krompir" ); medtem ko z uporabo "nor" dodajamo element z negativnim smislom, kot v "Nisem dobil krompirja ali čebule" (ali, kar je enako, "Nisem dobil čebule ali krompirja"). Drug tak veznik je "e".
- Disjunktivni usklajevalni vezniki. So tiste, ki povezujejo elemente z odnosom medsebojne izključitve, torej predstavljajo primer, v katerem se obe stvari ne moreta zgoditi hkrati, ampak se moramo odločiti za eno. Na primer, povezava "ali" v "Ali želite iti v kino ali na sprehod?" ("Ali hočeš na sprehod ali v kino?"); ali povezavo "ali" v "Lahko kupimo avto ali motocikel ali ta denar prihranimo." Drug tak veznik je "u".
- Neželeni usklajevalni vezniki. So tisti, ki jim pri povezovanju skladenjskih elementov tudi nasprotujejo, torej predstavljajo protislovno razmerje med obema. Na primer povezava »ampak« v »Želim te videti, vendar moram delati«; ali povezava »ampak« v »Ne ponujajo mi rešitev, ampak več nevšečnosti«. Drugi vezniki te vrste so: »več«, »čeprav«, »kljub temu«, »kljub temu«, »če dobro« ali »nasprotno«.
- Distributivni usklajevalni vezniki. So tisti, ki povezujejo elemente tako, da jih razporedijo v stavku, torej tako, da jih na nek način razporedijo. Niso povezave v ožjem pomenu, saj dejansko opravljajo pomensko vlogo znotraj stavka in delujejo skozi jukstapozicijo elementov. Na primer primer "bodi" v "Otroka bom ljubil, naj bo ženska ali moški"; ali primer "zdaj" v "Vseeno bomo šli v London, zdaj z vlakom, zdaj z ladjo, zdaj z letalom." Drugi vezniki te vrste so: "si", "ora" ali "celo", ki se vedno ponavljajo v stavku.
- Pojasnilni usklajevalni vezniki. So tisti, ki povezujejo elemente, ki izražajo enak pomen, vendar na drugačen način, da bi bolje pojasnili povedano. Na splošno se zdijo izolirani med vejicami ali pavzami. Na primer, primer »to je« v »Kupili bomo delnice podjetja, torej bomo investirali«; ali primer "raje" v "Moj bratranec je Italijan, bolje rečeno, Milanec." Drugi vezniki te vrste so: "to je", "to je", "mislim".