kopulativni vezniki

Jezik

2022

Pojasnimo, kaj so kopulativni vezniki, njihovo funkcijo v stavku in primerih. Tudi drugi usklajevalni vezniki.

Kopulativni vezniki so lahko aditivni ali odštevalni.

Kaj so kopulativni vezniki?

V slovnica Y sintakso, se imenuje kopulativni vezniki na vrsto usklajevalnih veznikov (tistih, ki medsebojno in nehierarhično povezujejo dve ali več besednih zvez, besede oz molitve). Za to specifično vrsto usklajevalnih veznikov je značilno uvajanje akumulacijskega ali potencacijskega razmerja med povezanimi elementi, bodisi v pozitivnem (seštevanje) ali negativnem (odštevanju) smislu.

To pomeni, da kadar uporabljamo kopulativne veznike, stavku dodajamo elemente in jih vključujemo v skladenjske verige, onstran pomena, ki mu prispevajo. Slednji je, kot smo že rekli, lahko aditivni (kot v primeru povezav "y", "e") ali odštevalni (kot v primeru "ni").

Tako, ko rečemo "kupila sem solato in paradižnik", štetju kupljenih stvari dodamo "paradižnik"; Medtem ko rečemo »Ni bilo zelene solate ali paradižnika«, na seznam odsotnih stvari dodamo »paradižnik«. Kakorkoli že, gre za združitev ali kopičenje različnih izrazov, torej za kopulativno razmerje.

Če povzamemo, so kopulativni vezniki "y", "e" in "ni", v posebnih primerih pa se lahko "to" uporabi tudi kot konjunkcija te vrste.

Primeri kopulativnih veznikov

Nekateri primeri stavkov s kopulativnimi vezniki so naslednji:

  • Oče in mama sta odšla v Nikaragvo.
  • Tudi jutri in pojutrišnjem želim v park.
  • Moramo se organizirati in vztrajati.
  • Starši in otroci morajo imeti dobro komunikacijo.
  • Maria in njen brat sta ostala pokonci in naredila torto.
  • Nima službe, niti je noče dobiti.
  • Tokrat ne moremo dobiti moke, ne testenin, ne mleka, ne sladkorja.
  • Niti Sebastian niti Sofia ne marata tenisa.
  • Danes je deževalo, da dežuje brez prestanka.
  • Miguel joče, da joče noč in dan.

Drugi usklajevalni vezniki

Poleg kopulativnih veznikov obstajajo naslednje vrste usklajevalnih veznikov:

  • Disjunktivni vezniki, ki uvajajo medsebojno izključujoč odnos med povezanimi elementi. Na primer: "Jeste svojo hrano ali ne gledate televizije."
  • Neželeni vezniki, ki uvajajo razmerje nasprotja ali protislovja med povezanimi izrazi. Na primer: "Želiš zmagati na loteriji, vendar ne kupiš številke."
  • Distributivni vezniki, ki med povezanimi izrazi razdelijo poseben pomen. Na primer: "Šli bomo pogledat, bodisi po kopnem ali po morju."
  • Pojasnilni vezniki, ki povezuje elemente, ki imajo enak pomen, a drugačno obliko, da vztrajajo pri povedanem ali to bolje razložijo. Na primer: "Marco ni več med nami, torej je preminil."
!-- GDPR -->