• Kaj je ateizem?
• Vrste ateizma
• Ateizem, agnosticizem in agnostični ateizem
• Praktični ateizem in teoretični ateizem

Pojasnimo, kaj je ateizem, vrste ateizma in njegov odnos do agnosticizma. Prav tako praktični in teoretični ateizem.

Ateizem je bil bolj cenjen zaradi svobodomiselnosti in znanstvenega skepticizma.

Kaj je ateizem?

Ateizem je kritika ali zanikanje vseh vrst prepričanj metafiziko, mistično ali duhovno, torej je negacija obstoj Boga ali božanstev. Šteje se za misel v nasprotju s teizmom, kot pove že njegovo ime.

Tisti, ki se držijo ateizma, so znani kot ateisti. Ta izraz izvira iz starogrške (do-, "brez"; theos, "Bog"), in je bil v njegovem času uporabljen na poniževalni način za sklicevanje na ljudstva, ki niso spoštovali panteona grških bogov.

Kasneje ga je s skoraj nevarno konotacijo uporabljalo tudi krščanstvo. Pravzaprav med srednjeveški ateiste so obravnavali kot grešnike, heretike in nezaupljive. Vendar se je izraz močno na novo definiral s pojavom svobodne misli in skepticizem znanstveni.

Tako je bilo možno, da so številni misleci o Ilustracija Osemnajsto stoletje se je oglašalo kot ateisti. Celo francoska revolucija Leta 1789 je veljal za nosilca "ateizma brez primere", ker je nasprotoval tistemu, kar je do takrat veljalo za naravni red stvari: absolutistični monarhiji.

Veliko jih je argumenti za in proti ateizmu ter veliko načinov za njegovo razumevanje in uveljavljanje. Biti ateist ni vedno isto kot biti nereligiozen, niti biti ateist ni isto kot biti agnostik.

Vsekakor predstavljajo ateisti 2,3 % vseh prebivalstvo po vsem svetu (podatki iz leta 2007) in večinoma skoncentrirani v Azija vzhodni: Kitajska (47 %) in Japonska (31 %), pa tudi v Evrope Zahodni (povprečno 14 %).

Vrste ateizma

Obstajajo različni načini razvrščanja in razmišljanja o ateizmu, saj ni nikogar institucija uradno ali centralno naročanje ali konfiguriranje te vrste prepričanje. Nekateri avtorji predlagajo, da bi o tem razmišljali na podlagi nasprotujočih si kategorij, kot so:

• Pozitivni in negativni ateizem. Znani tudi kot močan in šibak ateizem, predlagali so jih filozofi, kot sta Britanec Antony Flew (1923-2010) ali Američan Michael Martin (1932-2015), odvisno od stopnje žesti, s katero se domneva odsotnost Boga. Tako imamo:
  • Pozitivni ateizem. On je tisti, ki zavzame aktivno in prepričljivo stališče glede odsotnosti Boga, pri čemer za resnico predpostavlja trditev, da »Bog ne obstaja«.
  • Negativni ateizem. Najpogostejša oblika ateizma ni toliko v prepričanju ali prepričanju, da Bog ne obstaja, kot v neveri ali neverovanju v možen obstoj Boga.
• Implicitni ateizem in eksplicitni ateizem. To drugo razlikovanje je predlagal ameriški pedagog George H. Smith in temelji na položaju posameznika pred njegovim lastnim prepričanjem. Tako imamo:
  • Implicitni ateizem. Ko posameznik popolnoma nima teističnih prepričanj, ne da bi jih izpovedal odkrito in zavestno zavračati. To pomeni, da v njihovem mentalnem redu ni skrbi glede obstoja Boga, ker se njegova odsotnost naravno domneva.
  • Eksplicitni ateizem. Ko je imel posameznik možnost razmišljati in premišljevati o obstoju Boga na zavesten in premišljen način in je na koncu predpostavil njegovo odsotnost kot najbolj razumno ali resnično merilo.

Ateizem, agnosticizem in agnostični ateizem

Ne smemo zamenjevati konceptov ateizma, torej zanikanja obstoja Boga, s pojmom agnosticizma, ki je nekaj povsem drugega.

Agnostiki ne zanikajo takoj obstoja Boga in božanskega, razumejo pa ga kot stvar, ki je tuja izkušnji človeškega. To pomeni, da trdijo, da ga ne poznajo ali razumejo človeštvo, vendar je na drugi in nedostopni ravnini, zato nas ne bi smelo skrbeti.

Vendar pa obstaja tudi različica misli, ki predstavlja sintezo zgoraj navedenega, znana kot agnostični ateizem ali ateistični agnosticizem. Ta sinteza služi proti teističnemu agnosticizmu, ki trdi, da ne more dokazati obstoja Boga, vendar verjame vanj.

Tako agnostični ateizem izhaja iz nezmožnosti dokazovanja obstoja Boga in s tem kot argument zagotavlja njegov neobstoj.

Praktični ateizem in teoretični ateizem

Druga razlika med vidiki ateizma je tista, ki vzbuja obstoj praktičnega ali pragmatičnega ateizma, in druga teoretična, ki se razlikujeta v:

• Praktični ateizem. Tako se imenuje oblika ateizma, ki je implicitna v delovanju, torej ni toliko formalna izjava ali del razprave. filozofskiNamesto tega je prisoten v načinu življenja, ki sploh ne upošteva možnega obstoja Boga.
• Teoretični ateizem. V nasprotju s prejšnjim ne gre za način delovanja, ampak za način razmišljanja, torej sklepanja in debatiranja. Na ta način postavlja ontološke argumente o obstoju Boga ali bogov in se bori proti teističnim argumentom na diskurzivni, refleksivni in ravni znanja.