pragmatično

Znanje

2022

Razlagamo, kaj je pragmatično v pogovornem pomenu in vsakdanje primere. Tudi pragmatik v filozofiji in jezikoslovju.

Pragmatika upošteva vpliv nejezikovnih dejavnikov.

Kaj je pragmatično?

V našem vsakodnevnem času uporabljamo pridevnik pragmatični za sklicevanje na a odnos v življenju, ki daje prednost koristnemu, praktičnemu in konkretnemu, in ne abstraktnemu, teoretskemu in idealnemu.

Ljudem s to lastnostjo pravimo pragmatični in na splošno veljajo za idealne za odločanje takojšnje ukrepanje na učinkovit način, saj se ne zapletajo v nekoristne premisleke. Obenem pa običajno veljajo za bolj »zemeljske« ljudi, manj jim dane refleksijo in domišljijo.

Vendar pa ta uporaba komajda ni pogovorna in zdrava smisel te besede, katere izvor sega v grško pragmatikós, s katerim so imenovali vešče ljudi za pogajanja. Izraz se lahko uporablja za približno, da se nanaša na kateri koli pristop v kateri koli zadevi, če daje prednost praktičnemu pred teoretičnim.

Po drugi strani pa pragmatizem je doktrina filozofska, rojena v ZDA ob koncu XIX stoletja, plod misli Charlesa Sandersa Piercea (1839-1914), Williama Jamesa (1842-1910) in Johna Deweyja (1859-1952).

Po mnenju lastnih ustvarjalcev je šlo bolj za način razmišljanja kot za filozofski tok, katerega osrednji postulat lahko povzamemo v tem, da teorijo treba ga je izluščiti iz prakse (in ne obratno) in nato uporabiti za prakso samo (to je za njeno izboljšanje), da bi dosegli inteligentno prakso.

Pragmatizem, zvest svoji pragmatični drži, ni postal teoretični tok, ampak je bil neenakomerno uporabljen na različnih področjih človeškega znanja: izobraževanje, psihologije, prav, politika, itd., vedno v prizadevanju za izterjavo razuma in človeške vrednote za pridobitev inteligentnih in osvobajajočih dejanj, odgovornih na vseh področjih človekovega življenja.

Ta trenutna misel je prevladovala v Združenih državah do l 2. svetovne vojne, ko se je umaknila neopozitivizmu in drugačnim religioznim pojmovanjem duhovnega življenja.

Primeri pragmatizma v vsakdanjem življenju

Pragmatičen odnos v vsakdanjem življenju je tisti, ki se osredotoča na praktično reševanje problemov in ne na teoretično razmišljanje o tem, kaj je treba storiti. Naslednje situacije so lahko primeri tega:

  • Ko gre za kuhanje, pragmatičen človek pripravi obrok iz hrane v shrambi, tudi če mora ubogati recept ali ga na novo izumiti, namesto da bi mu sledil do črke ali ga zavrgel, če nima sestavin.
  • Pragmatičen človek raje kupi najbolj uporabne in potrebne instrumente za svoje delo, namesto tistih, ki so lepšega videza ali ki so lahko okrasni.
  • Ko se politična stranka odloči skleniti pakt s stranko z nasprotno ideološko težnjo, v kateri bosta obe koristili kvote moči, lahko rečemo, da izvaja politiko na zelo pragmatičen način.

Temeljni principi filozofskega toka pragmatizma

Temeljni postulat filozofskega pragmatizma je Pierce v devetnajstem stoletju razglasil kot "načelo pragmatizma" in narekuje, da je pomen resnica lahko določi samo vaš uporabnost v življenju. To pomeni, da je edinstvena vrednost stvari tista vrednost, ki določa njihovo uporabnost, sposobnost reševanja problemov v konkretnem življenju.

Tako se na primer filozofske razprave rešujejo s pragmatičnega vidika s primerjavo njihovih »praktičnih« posledic: resnica je torej tista, ki nam najbolje deluje. Z drugimi besedami, tisto, kar zadovoljuje subjektivne interese posameznika.

Pragmatika jezika

Na področju jezikoslovje, po drugi strani pa je znan kot pragmatika ali pragmalingvistika za disciplino, ki preučuje kontekstu pomenov jezik, torej da preučuje situacijo, v kateri se jezikovno dejanje izvaja, pri čemer upošteva vpliv in relevantnost v komunikacijo vseh nejezikovnih dejavnikov.

Tako pragmatika preučuje, kaj spremlja jezik: kretnje, proksemiko, fizične elemente, ki so prisotni v komunikacijski situaciji, znanje, ki si ga delijo govorci itd. Vse, kar ne zadeva semantika, ker ni jezikoslovna (se pravi, ker nima nič opraviti z jezikom samim), je potem znotraj področja zanimanja pragmatike.

!-- GDPR -->