• Kaj je biti introvert?
• Značilnosti introverta
• Introverzija in ekstraverzija
• Introvertiranost in sramežljivost

Pojasnimo, kaj pomeni biti introvertiran, razlike s sramežljivostjo in značilnosti introvertirane osebe. Tudi, kaj pomeni biti odhajajoč.

Introvert se bolj nagiba k svojemu notranjemu svetu kot k družbenemu.

Kaj je biti introvert?

Rečeno je o nekom, ki je introvertiran, ko njegove splošne lastnosti osebnost težijo k uživanju v samoti, razmišljanju in introspekciji, manj pa k zunanjosti ali intenzivnim kontekstom. socializacija. Povedano drugače, introverti so tisti, ki sami polnijo svojo čustveno in psihično energijo, nasprotje tako imenovanih ekstravertov ali ekstrovertov.

Tako introverzija kot ekstroverzija sta osebnostne tipologije oblikoval švicarski zdravnik in psiholog Carl Gustav Jung (1875-1961) v svojem delu iz leta 1921, Psihološki tip ("Psihološki tipi"). Tam predlaga obstoj dveh »polov« osebnosti: tistega, ki se nagiba k notranjemu svetu (introvertiran, se pravi navznoter) in tistega, ki se nagiba k zunanjemu svetu (ekstrovertiran, torej izlito).

Poleg tega je Jung te pole združil s svojimi štirimi glavnimi funkcijami zavesti: dvema od njih sodijo ali racionalno, kar bi bilo misel in občutek; in dva zaznavna ali iracionalna, kar bi bila intuicija in senzacija. Zato v zvezi z odnos Introvertiran je Jung identificiral štiri različne psihološke tipe:

• Introvertno razmišljanje. Osebe ki imajo za izkustveno prednost razumevanje lastnega bitja in ki se nagibajo k spraševanju in se potopijo v področje svojih idej, da bi ga raziskali.
• Introvertni občutek. Ljudje z malo dostopa do drugih, ki na splošno živijo predani svojim strastem, kot so glasbeniki in umetniki, in nagnjeni k ustvarjanju pridiha avtonomija.
• Introvertni občutek. Tihi ljudje, ki živijo, so osredotočeni na svoj čustveni svet in se ukvarjajo s svojimi notranjimi občutki. Nagnjeni so k temu, da dajejo prednost čutnim vtisom pred vsemi drugimi vrstami izkušnje.
• Introvert-intuicija. Zasanjani ljudje in predani notranjim vizijam, pogosto nagnjeni k ezoterizmu in iskanju duhovne ali verske transcendentnosti.

Vsem tem tipom osebnosti je skupna prednost notranjega sveta pred družbenim svetom, tako da opisujejo refleksivne, introspektivne in vase usmerjene osebnostne oblike.

Značilnosti introverta

Na splošno so introverti ponavadi:

• Introspektiven, refleksiven, nagnjen k domišljiji, ustvarjalnost in notranje življenje.
• Tihi, celo sramežljivi in ​​raje ostanejo neopaženi.
• Malo nagnjeni k javnim dejavnostim in vodstvo, za skupinska opravila ali za naloge, ki zahtevajo socializacijske veščine, kot so zabave.
• Ljudje so zelo povezani s svojimi čustvi, svojimi mislimi in svojim načinom gledanja na svet.
• Bolj energičen v situacijah samote in razmišljanja ter manj energičen v družbenih situacijah.

Introverzija in ekstraverzija

Introverzija je ravno nasprotje ekstraverzije in se v osnovi razlikujejo po tem, da ekstraverti privilegirajo družbeni in zunanji svet pred notranjim svetom vsakega posebej, zato si »polnijo energijo«, ko so v družbeni dejavnosti, tj. obkrožen z ljudmi.

Ekstraverti so zato manj nagnjeni k refleksiji in notranji kontemplaciji, saj se počutijo bolj udobno pri soočanju z resničnim svetom in z drugimi.

Introvertiranost in sramežljivost

Čeprav gresta lahko z roko v roki, vase zaprtost in sramežljivost sploh nista sopomenke. Kot smo videli, je prva tipologija osebnosti, splošna težnja, znotraj katere je mogoče najti zelo različne ljudi, ki pa vedno težijo k svojim notranjim svetom pred socialnim svetom.

To ne pomeni, da ne znajo ravnati z drugimi ali da jim je težko sklepati prijatelje, preprosto situacije družbenih trenj ali skupinskega sodelovanja zahtevajo veliko več energije kot ekstrovertirani.

Nasprotno pa je sramežljivost družbena težava, ki jo sestavlja strah pred posredovanjem ali govorjenjem ali na nek način pritegniti pozornost. Sramežljivi ljudje se na splošno počutijo negotove, zaskrbljene in živijo v socialnih situacijah s strahom: pred obsojanjem, povedati napačne stvari, zavrnitvijo itd.

Človek je torej lahko popolnoma sproščen in sramežljiv, kar mu bo nedvomno prineslo več trpljenja, kot če bi bil introvert, saj se globoko v sebi želi izpostaviti družbenim situacijam, a jih zaradi svoje negotovosti trpi.

Introverzija je osebnostna oblika, torej splošni vzorec bivanja. Medtem ko je sramežljivost oblika negotovosti, na kateri je mogoče popolnoma delati in jo premagati, ne da bi to sploh pomenilo, da bo oseba prenehala imeti osebnost, kot jo ima.