- Kaj je bakrena doba?
- Začetek bakrene dobe
- Značilnosti bakrene dobe
- Ekonomija bakrene dobe
- Družbena organizacija bakrene dobe
- Konec bakrene dobe
Pojasnimo, kaj je bila bakrena doba v prazgodovini, njeno gospodarstvo, družbeno organiziranost in druge značilnosti. Prav tako njen začetek in konec.
Kaj je bakrena doba?
Bakrena, eneolitska ali kalkolitska doba je obdobje prazgodovina ki je služil kot prehod med neolitskim obdobjem (ok. 8.000 - c. 3.500 pr. n. št.) in bronasta doba. Označuje začetek Starost kovin (ok. 5.000 - ok. 1.000 pr.n.št.). Kot že ime pove, je šlo za oder, za katerega je značilen pojav prvega kovinski ki jih upravlja človeško bitje: the baker.
Časovni rob teh obdobij je le približek, saj tehnološki napredek vsake prazgodovinske stopnje ni bil homogen po vsem planetu. Tako je bakrena doba povezana z odkritjem samorodnega bakra s strani človeštva, ki se ni zavedalo procesov taljenja in je z njim manipuliralo s kladivom in hlajenjem.
Ko pa je to obdobje napredovalo, so se iz rok keramike in žganja pojavili novi postopki, ki so dali začetek metalurgije in možnost doseganja zlitine. Na ta način je človeštvo pozneje odkrilo bron in vstopilo v drugo stopnjo Starost kovin: bronasta doba.
Začetek bakrene dobe
Pred formalnim začetkom bakrene dobe so s to kovino v nekaterih regijah južne Turčije in severnega Iraka že obdelovali s hladnim ali rahlo segretim delom. Dokaz za to so bakreni obeski, najdeni v jamah Shanidar v gorovju Zagros, katerih izdelava je ocenjena na okoli 9.500 pr. C., torej prvih stopenj neolitika.
Toda prvi pravi dokazi o ravnanju z bakrom so bili najdeni v Anatoliji in južnem Kurdistanu, regijah, bogatih s tem mineralom. Sestavljale so jih bakrove žlindre, torej ostanki njegove obdelave, ki izvirajo iz nekje okoli 6.000 let pred našim štetjem. C.
Narodi te regije ali drugih sosednjih so očitno cenili kovino in se jo hitro naučili topiti, o čemer pričajo najdbe okoli 4.000 pr. C. na sedanjih ozemljih Pakistana, Indije, Izraela in Jordanije. V tem tisočletju je proizvodnja bakra postala množična v Evraziji in na Balkanu ter dosegla Antična grčija in od tam v druge regije Evrope.
S svoje strani, v ameriška celina uporaba bakra postane očitna veliko kasneje, okoli 1000 pr. Njegova uporaba se je razširila zlasti v bolivijsko in perujsko visokogorje.
Kasneje so ga uporabljali v obliki zlitin s srebrom in zlatom leta 500 pr. C., v sedanjih regijah Kolumbije in Peruja. Toda avtohtone kulture v kovini niso videle njenega potenciala za izdelavo pripomočkov ali orodij in so jo raje uporabljale na dekorativni ali obredni način.
Značilnosti bakrene dobe
Seveda je množična in obrtna uporaba bakra najbolj značilna in značilna lastnost te faze, tako da ji je dalo ime. Sprva so ga uporabljali v čistem stanju, zaradi česar ni bil nič boljši od drugih pripomočkov iz kremena ali obsidijana.
Toda poleg tega je bilo za to obdobje značilno:
- Povečanje in intenziviranje človeške proizvodnje, kot posledica vgradnje novih bakrenih orodij in novih tehnike kmetijski.
- Večja družbena razslojenost zaradi večje specializacije proizvodnje, zlasti v obrtništvu.
- Opazen porast izmenjav in trgovina med sosednjimi prazgodovinskimi kulturami.
- Pojav novih načinov okupacije ozemlja s strani starih civilizacij, ki so sestavljale a gospodarstvo manj domači in bolj integrirani, pod mandatom lokalnih poglavarjev, ki so obdržali presežek pridelane.
- Prazgodovinske družbe so zlasti v Sredozemlju dosegle protourbane nivoje, zato jih danes štejemo za preddržavne, saj so kasneje dale podobo Stanje.
Ekonomija bakrene dobe
Pojav bakra je s seboj prinesel nove gospodarske možnosti, ne le proizvodne. Po eni strani je omogočila izdelavo novih orodij, po drugi strani pa je povečala izmenjavo, saj se je keramika v tem obdobju zelo razvila.
Posode, okraski, obeski in orožje so se izdelovali in trgovali, ko je kovina postala bolj vešča. Okoli leta 3000 pr Taljenje bakra je začelo postajati množično in tako so se pojavile njegove glavne zlitine z arzenom in drugimi kovinami.
Po drugi strani pa so bile v tej fazi uvedene nove kmetijske tehnike, kot sta oranje in namakanje. Udomačila sta se vinska trta in oljka, kar je skupaj z videzom voza ali voza vodilo v govedoreja na tako imenovano revolucijo derivatov, zahvaljujoč uporabi mleka in surove sile goveda ter volne ovac in kamel.
Vse to je pomenilo korak naprej pri oblikovanju prepletenih lokalnih gospodarstev in s tem premaganje domačih načinov neolitika.
Družbena organizacija bakrene dobe
Bakrena doba je bila obdobje, v katerem je človeštvo pridobilo na družbeni kompleksnosti, kot posledica spremembe v raznolikosti in obsegu proizvodnje. Novi modeli vodenja, močnejša stratifikacija družbe Za to obdobje je bilo značilno opazno povečanje gospodarskih, socialnih in kulturnih izmenjav.
To je prineslo s seboj očiten demografski porast, ki se je mnoge razširil, nuklearniziral in stabiliziral populacije. Tako se je začela pot, ki je kasneje vodila do nastanka prvih držav.
Po drugi strani pa je metalurgija prinesla nove ideje o materialih in njihovi preobrazbi. Njegov vpliv na civilizacijski imaginar bi lahko povzročil nastanek novih božanstev, povezanih s kovačnico in kovinami, pa tudi moških bojevnikov, ki bi izpodrinile tradicionalne neolitske boginje matere, značilne za kmetijsko ali prakmetijsko družbo.
Konec bakrene dobe
Obvladovanje bakra in njegovih novih legirnih možnosti, ko je bila odkrita najosnovnejša metalurgija, je privedla do pridobivanja novih materialov. Ustvarjene so bile močnejše oblike bakra in novih zlitin, ki jih danes poznamo kot bron (baker, legiran s kositrom).
Ta dogodek označuje konec bakrene dobe in začetek bronaste dobe. Ocenjujejo, da se je to zgodilo okoli leta 4.000. C. na Bližnjem vzhodu in skozi vse leto 3.000 a. C. v Azija in Evropo.