Pankreasni kanal

Pankreasa proizvaja prebavne izločke, ki skozi Pankreasni kanal doseže vrh tankega črevesa. Če se kanal ali usta zožijo, na primer s skupnimi žolčnimi kamni, se izloči izločanje trebušne slinavke, kar lahko privede do pankreatitisa.

Kaj je kanal trebušne slinavke?

Pankreasni kanal je kanal zunanjega dela trebušne slinavke. Veje se v acini parenhima trebušne slinavke, kjer absorbira izločene prebavne encime in jih prenaša v dvanajstnik. Pankreasni kanal se odpre pri glavnem dvanajsterniku (Vater) v padajočem delu dvanajstnika.

Anatomija in struktura

Sistem kanalov trebušne slinavke je sestavljen iz intralobularnega in interlobularnega oddelka ter glavnega kanala, trebušne slinavke. Znotraj acinija se začnejo kontaktni kosi z majhnim premerom in nizkim epitelijem.

V mnogih drugih slinastih žlezah trakovi s valjastim epitelijem sledijo kontaktnim kosom. Takšni koščki traku manjkajo v trebušni slinavki. Parenhim trebušne slinavke je razdeljen na lobule. Vsaka od teh lobulov, ki jo sestavlja več seroznih acinous žlez, visi iz izločevalnega kanala, ki združuje kontaktne dele. Medlobularni odseki kažejo zelo prizmatični epitelij s kratkimi mikrovilli in izločajo nevtralno, sialomucin bogato sluz. Odprejo se v kanal trebušne slinavke, ki poteka po dolgem skozi trebušno slinavko. Histološko spominja na interlobularne dele; tu pa se pojavijo luskaste celice in vanje se odprejo izolirane mukoidne žleze.

Glavni kanal trebušne slinavke (Wirsungi) je debeline 2 mm in se v večini primerov konča skupaj s skupnim žolčnim vodom, glavnim žolčnim kanalom, na glavnem duodenalnem papilu. Usta izoblikuje sfinkter, sfinkter Oddi. Pri embrionalnem razvoju trebušna slinavka in njeni izločki izhajajo iz spajanja ventralne in hrbtne trebušne slinavke. Ta fuzija se ne pojavi pri 6-10% ljudi in nastane delitev trebušne slinavke. Ti posamezniki imajo ductus pancreaticus minor ali accessorius (Santorini), ki se odpre pri papilo duodeni minor.

Funkcija in naloge

Žlez trebušne slinavke prenaša prebavne encime, ki se tvorijo v trebušni slinavki, v dvanajstnik. To so lipaze (za prebavo maščob), amilaze (za cepljenje ogljikovih hidratov) in proteaze. Proteaze se sproščajo v obliki proencimov, tj. Neaktivnih prekurzorjev. Aktivirajo se le v tankem črevesju, da preprečijo trebušno slinavko, ki bi povzročila avtogenost. Te proteaze so tripsin, kimotripsin, elastaza, fosfolipaza A in karboksipeptidaza.

Žolčne kisline, ki vstopijo v trebušno slinavko, bi lahko sprožile tudi samo prebavo. Vendar je tlak v kanalu trebušne slinavke višji kot v sistemu žolčnih kanalov, kar preprečuje refluks žolčne tekočine. Maščobne in aminokisline v hrani povzročajo tvorbo holecistokinina v I celicah dvanajstnika in jejunuma. To, pa tudi vegetativno ali nevronsko stimulacijo, stimulira akinarne celice trebušne slinavke, da proizvajajo in izločajo prebavne encime. Secretin, ki nastane v S celicah dvanajstnika, ko kime iz želodca zniža pH v dvanajstniku, spodbuja sproščanje vode, sode bikarbone in mucinov v celicah pankreasnih kanalov.

Na dan se proizvede 1000-2000 ml izločka trebušne slinavke, ki ga premaknemo naprej samo zaradi izločanja. Pankreasni kanal ne vsebuje mioepitelnih celic, zato se ne more skrčiti.

Bolezni

Žolčni kamni in tumorji na ali ob Papilla duodeni Vateri lahko ovirajo kanal ali ga stisnejo od zunaj. Dodenalna divertikula lahko funkcionalno okvari sfinkter Oddi.

V teh primerih se izloča trebušna slinavka v trebušno slinavko. Proteolitični encimi se nato aktivirajo znotraj sistema kanalov trebušne slinavke, kar vodi v avtoodigestijo trebušne slinavke, nekrozo in akutni pankreatitis. Elastaza napada stene posod, kar povzroči krvavitev. Lipaze in žolčne kisline povzročajo nekrozo maščobnega tkiva. Fosfolipaza A pretvori lecitin v citotoksični lizolecitin. Kallikrein med drugim nastaja tudi v trebušni slinavki. Ko se aktivira, se sprošča bradikinin, ki povzroči vazodilatacijo in celo šok. Akutna pankreatida ima skupno smrtnost 10-20%.

Travma lahko raztrga kanale. Tam uhajanje encimov trebušne slinavke v trebuh povzroči nekrozo in peritonitis. Avtodigestijska nekroza trebušne slinavke vodi v fibrozo in brazgotinsko zoženje pankreasnih kanalov na prizadetem območju, ta stenoza pa posledično povečuje tveganje za ponovni pankreatitis. Tkivo trebušne slinavke pred stenozo atrofirajo.

Čeprav običajno ostane brez simptomov, pa divizija trebušne slinavke daje prednost razvoju akutnega ali kroničnega pankreatitisa, če ima papiloma dvanajstnik manjšo sposobnost drenaže ali je le rahlo stenozirana, na primer zaradi žariščnega vnetja. Duktalni adenokarcinom izhaja tudi iz epitelijskih celic izločnih vodov. Skupna nizka incidenca je 10 na 100.000 na leto, vendar je daleč najpogostejši rak trebušne slinavke.

Je zelo maligna in ima visoko stopnjo umrljivosti. Karcinom trebušne slinavke se večinoma nahaja v glavi trebušne slinavke, kar lahko privede do stenoze intrapankreasnih delov trebušne slinavke in skupnega žolčnega kanala. Simptomi se pojavijo šele v pozni fazi, tako da je tumor ob postavitvi diagnoze pogosto neoperabilen.

Tumorji na papili Vateri, ki imajo isto histologijo kot duktalni karcinom trebušne slinavke, po drugi strani povzročajo zlatenico že zgodaj zaradi zaostanka žolča. To vodi do hitrejše diagnoze, zato imajo te novotvorbe boljšo prognozo.

Značilne in pogoste bolezni trebušne slinavke

• Vnetje trebušne slinavke (pankreatitis)
• Rak trebušne slinavke (rak trebušne slinavke)
• Sladkorna bolezen