Pojasnimo, kaj so podrejeni vezniki, značilnosti in funkcije posamezne vrste ter primere v stavkih.
Kaj so podrejeni vezniki?
V slovnica, vezniki oz povezave So vrsta besede ki služijo kot most med drugimi skladenjskimi elementi, kot npr predlogi, fraze ali besede, ki jih povezujejo in zagotavljajo kohezija na jezik. So besede, ki nimajo lastnega leksikalnega pomena, torej imajo samo slovnični, relacijski pomen znotraj stavka.
Vezniki so zelo pogoste besede in zelo prisotne praktično v vseh jeziki ki obstajajo. Imajo ključno vlogo pri gradnji a govora urejeno in logično ter jih lahko razvrstimo v dve glavni vrsti:
- Usklajevalni ali pravilni vezniki, ki omogočajo povezovanje dveh ali več zamenljivih slovničnih enot, ne da bi jih hierarhizirali in ne spreminjali skupnega pomena, torej jih pustili na isti skladenjski ravni.
- Podrejeni ali nepravni vezniki, ki s povezovanjem slovničnih enot gradijo a hierarhijo pri katerem eden (glavni ali podrejeni) pridobi večji pomen ali relevantnost za povedano kot drugi (postranski ali podrejeni). Z drugimi besedami, te povezave gradijo odnose slovnične podrejenosti.
Za sestavljanje so potrebni podrejeni vezniki podrejeni stavki, in na splošno se običajno ne združujejo besed in besednih zvez, toliko kot stavkov ali celih predlogov, ne da bi se ti med seboj lahko zamenjali, kot je to v primeru usklajevalnih veznikov. Slednje je posledica dejstva, da obstaja stavčna hierarhija, ki določa, da podrejeni stavek nima pomena, če nima ustreznega glavnega stavka.
Vrste podrejenih veznikov
Glede na vrsto razmerja, ki ga uvajajo med glavnim in podrejenim stavkom, lahko podrejene veznike razvrstimo kot:
- Vzročni podrejeni vezniki. Tisti, ki uvajajo vzročno zvezo med glavnim stavkom in podrejenim stavkom, torej v podrejenem vzpostavljajo razlog ali posledico povedanega v glavnem stavku. Na primer primer "ker" v "Včeraj nisem šel v razred, ker sem se slabo počutil"; ali tistega "od" v "Posodim ti svojo jakno, saj te vidim mrzlega." Drugi vezniki te vrste so "od", "od", "potem" itd.
- Primerjalni podrejeni vezniki. Tisti, ki vzpostavljajo nekakšno primerjavo med glavnim in podrejenim stavkom. Na primer, veznik "več kot" v "Govoriš več kot papagaj!" ali tudi "like" v "Moja sestra vozi kot voznik formule 1". Drugi vezniki te vrste so "manj kot", "enako", "slabši kot", "kateri", "kot" itd.
- Pogojni podrejeni vezniki. Tisti, ki vzpostavljajo razmerje pogojnosti med glavnim in podrejenim stavkom, to je, da je eden izpolnjen, ko (in če) je izpolnjen drugi. Na primer povezava »da« v »Nagrado lahko osvojiš, če nadaljuješ s sodelovanjem« ali tudi »ampak da« v »Ne maram kuhati, če pa si lačen, bom«. Drugi vezniki te vrste so: "pod pogojem", "pod pogojem, da", "pod pogojem, da" itd.
- Zaporedni podrejeni vezniki. Ilativne so tudi tiste, pri katerih je podrejeni stavek izpeljan ali izpeljan iz tega, kar je povedano v glavnem stavku, ali obratno. Na primer primer "zato" v "Ladja je že izplula, zato ni bilo poti nazaj"; ali iz »tako da« v »Ljudje so se gnetli na trgu, da ga nihče ne bi razločil od množice«. Drugi padežni vezniki so: "tako", "no", "tako da", "toliko da", "tako" itd.
- Časovni podrejeni vezniki. To so tisti, ki izražajo časovno razmerje med glavnim in podrejenim stavkom, bodisi pred, po, ob istem času itd. Na primer, ko uporabimo »kdaj« v »Golobi so prileteli iz bližnjih stavb, ko je v mestu zagrnel strel« ali tudi »takoj« v »Policija ga je ustavila, takoj ko so ga uspeli identificirati«. Drugi vezniki te vrste so: "pred", "po", "medtem", "vsakič" itd.
- Končni podrejeni vezniki. So tiste, ki s povezovanjem glavnega in podrejenega stavka ustvarjajo občutek namena, torej namena med obema. Na primer pri uporabi "tako da" v "Bolan pripeljali so naloženega, da bi ga zdravnik lahko pregledal"; ali "tako, da" v "Podjetje je povečalo število zaposlenih, da bi delo opravilo hitreje." Drugi vezniki te vrste so: "za", "da bi to", "glede na", "s pogledom" itd.
- Koncesivni podrejeni vezniki. So tiste, pri katerih je v podrejenem izražen ugovor proti glavni klavzuli, a hkrati ne izključuje dejanja. Z drugimi besedami, uporabljajo se za odobritev, strinjanje s predlaganim ali sprejemanje predlaganega. Na primer, ko uporabimo »za več kot« v »Odločen sem ti pomagati, tudi če nisva prijatelja« ali tudi »čeprav« v »Dali mi bodo službo, tudi če so boljši kandidati ”. Drugi vezniki v tem primeru so med drugim: »tudi ko«, »kljub« ali »čeprav«.