Pojasnimo, kaj so pogojni vezniki, njihovo funkcijo v besedilu in primere v stavkih. Tudi druge vrste konektorjev.
Kaj so pogojni konektorji?
Znan je kot pogojni konektorji za vrsto konektorji diskurzivni ali besedilni markerji, torej jezikovne enote, ki omogočajo povezovanje delov a besedilo in ga obdarimo z logično nitjo.
Ti konektorji so pomembni za pisanje tekočega in razumljivega besedila in jih je mogoče razvrstiti glede na razmerje, ki ga uvajajo med prepletenimi deli besedila. Zato delujejo na podoben način kot povezave, vendar namesto povezovanja delov stavka povezujejo stavke ali dele istega besedila.
Po drugi strani pa med vsemi vezniki ločimo pogojne ali pogojne veznike, ker v besedilo vnesejo relacijo možnosti, verjetnosti ali pogojenosti, torej relacijo, v kateri je nekaj izpolnjeno, če je res tudi kaj drugega, oz. nekaj ni res je, če je res nekaj drugega.
Najpogosteje uporabljeni pogojni konektorji so: da, kdaj, zagotovljeno, dokler, v primeru, dokler, razen, medtem ko ne, razen, med ostalimi.
Primeri pogojnih konektorjev
Tu je na primer nekaj stavkov, ki uporabljajo pogojne povezovalnike:
- Paket bo prispel po pošti, če bo podjetje izpolnilo svojo zavezo.
- Vlada bo prevzela vajeti podjetja, če bo njegova vitalna proizvodnja neupravičeno prekinjena.
- Dal ti bom denar, da greš v kino, če boš opravil svoje naloge.
- Učitelj španščine ne bo mogel priti jutri, razen če bo dobil dele za svoje vozilo.
- Sovražna vojska ne bo prestopila meje, dokler tega ne dovolimo.
- Verjetno bomo izgubili razum, razen če dobimo močnejše dokaze.
- Prejeli bodo povišico, ki so jo zahtevali, pod pogojem, da si ponovno ne vzamejo dela brez razloga.
Druge vrste konektorjev
Poleg pogojnih obstajajo še druge vrste konektorjev, kot so:
- Aditivni ali seštevalni konektorji. Tisti, ki vključujejo ali dodajajo ideje, na način naštevanja ali pripovedovanja. Na primer: tudi, tudi, zdaj dobro, poleg tega itd.
- Kontrastni ali nasprotni konektorji. Tisti, ki vzpostavljajo opozicijski odnos med povezanimi idejami, tako da so novi elementi v nasprotju s prejšnjimi v besedilu. Na primer: čeprav pa kljub temu, v nasprotju z, po drugi strani itd.
- Vzročno-posledični konektorji. Tisti, ki vzpostavljajo vzročno zvezo, torej izvor, glede na povedano v besedilu. Na primer: torej, potem, torej, posledično, ker itd.
- Primerjalni konektorji. Tisti, ki omogočajo uvedbo kontrasta ali primerjavo med dvema ali več referencami ali situacijami. Na primer: kot tudi, na enak način kot, v nasprotju z, nasprotno itd.
- Končni konektorji. Tisti, ki vam omogočajo vnos a sklep, oz sintetizirati kar je bilo že povedano, oz povzeti Nekako sem to pričakoval.Na primer: na ta način v zaključku, povzemanju, zaključku itd.
- Razlagalni konektorji. Tisti, ki omogočajo vnos primerov, razlag ali ponovitev v besedilo, vračanje k povedanemu na drug način, da bo bolj jasno. Na primer: to je, na primer, torej drugače povedano, drugače itd.
- Začasni konektorji. Tisti, ki vzpostavijo začasno razmerje, bodisi pred, po ali hkrati. Lahko tudi navedejo, da besedilo sega v druge čase. Na primer: hkrati, enkrat, prej, nato itd.
- Poudarjeni konektorji. Tisti, ki služijo temu, da povedano poudarijo, torej poudarijo ali pritegnejo posebno pozornost. Na primer: zagotovo, brez dvoma, kot da to ne bi bilo dovolj, kar je še huje, itd.