Pojasnimo, kaj je agnosticizem, njegovo zgodovino in razlike z ateizmom. Poleg tega nekateri eksponenti tega položaja.
Thomas Henry Huxley je predlagal agnosticizem kot stališče, ki je blizu empirizmu.Kaj je agnosticizem?
Agnosticizem je filozofsko stališče, ki ohranja nezmožnost človeško bitje spoznati naravo in obstoj Bog. Poleg tega ta položaj pomeni, da ljudje in človeštvo ne morejo poznati ali dešifrirati določenih transcendentalnih vprašanj, tako religioznih kot metafizičnih.
Izraz je nastal v Angliji leta 1869 iz rok biologa Thomasa Henryja Huxleyja, da bi poimenoval doktrina ki meni, da so človeška bitja omejena na vedenje le tistega, kar lahko izkusijo in spoznajo s čutili.
Beseda agnostik izvira iz združitve grških besed do- ("Brez") in gnosthos ("znanje"). Danes se pogosto uporablja kot sinonim »skeptika« (tisti, ki ne zaupa idejam in prepričanja) v zvezi z mističnimi in religioznimi zadevami in zlasti s tem, kar oznanja tradicionalni krščanski nauk.
Izvor izraza "agnosticizem"
Ideje, ki jih podpira agnosticizem, izhajajo iz ali so povezane s tokovi ali položaji, ki so se pojavljali skozi zgodovino, kot je npr. skepticizem in potem njega eksistencializem.
Izraz "agnosticizem" je bil skovan leta 1869 na srečanju Londonskega metafizičnega društva. Angleški darvinistični biolog Thomas Henry Huxley (1825-1895) ga je predlagal kot ime za lastno filozofsko stališče. Tako je bil uradno ustanovljen a tradicijo katerega predhodnike lahko najdemo v starodavni zgodovini človeštva, z eksponenti, kot sta indijski asket Sanyaia Belatthaputta (5. stoletje pr.n.št.) ali grški filozof Protagora (481 pr.n.št. - 411 pr.n.št.).
Huxley je predlagal agnosticizem kot raziskovalno metodo, ne pa vero ali versko stališče. Vsak agnostik bi si po njegovem moral dovoliti, da ga vodi razum, "kolikor ga pelje" in se hkrati ne pretvarjati, "da sklepi ki niso bili dokazani ali niso dokazljivi«.
V tem smislu je bilo Huxleyjevo stališče blizu racionalizem in do empirizem ki je vodila takratno filozofsko misel.
Razlika med agnosticizmom in ateizmom
Čeprav agnosticizem velja za stališče, ki je v nasprotju z versko vero, zlasti krščansko in katoliško, ga ne smemo zamenjevati z ateizmom.
Ateizem je sestavljen iz zanikanja teizma, torej je filozofska doktrina, ki zanika obstoj boga ali kakršne koli vrste božanstva in zavrača kakršno koli mistično ali religiozno stališče. Po drugi strani se agnosticizem izogne vprašanju o obstoju Boga, ker trdi, da so takšni transcendentalni razlogi ali resnice za človeka nespoznavni.
Vsekakor pa obstaja ateistični agnosticizem, ki trdi, da človeštvo ne more dokazati obstoja Boga, kar je enakovredno trditvi, da Bog ne obstaja. Po drugi strani pa obstaja verski agnosticizem, ki trdi, da človeštvo ne more dokazati obstoja Boga, vendar to ne pomeni, da ne obstaja.
Znani agnostiki
Nekateri najbolj znani zagovorniki agnosticizma so bili:
- John Stuart Mill (1806-1873). Bil je angleški filozof in ekonomist ter eden glavnih predstavnikov liberalizem in utilitarizma. Poleg tega je zagovarjal idejo o spoznavanju sveta skozi izkušnje.
- Charles Darwin (1809-1882). Bil je angleški naravoslovec, znan po tem, da je predlagal teorijo izvora vrste z evolucijo, kot posledica naravna selekcija.
- Herbert Spencer (1820-1903). Bil je angleški naravoslovec in mislec, ki se je odlikoval v sociologije in je bil eden od razvijalcev organske teorije družba, ki je družbo primerjal z biološkim organizmom. Njegov agnosticizem je temeljil na ideji nespoznavnega.
- Marie Curie (1867-1934). Bila je poljska znanstvenica, ki je napredovala pri študiju radioaktivnosti z odkritjem radija in polonija (kemijskih elementov). Leta 1903 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko, leta 1911 pa za kemijo.
- Carl Sagan (1934-1996). Bil je ameriški astronom, astrofizik in popularizator. Bil je eden glavnih navdušencev nad projektom iskanja nezemljanov SETI in ugleden pedagog v znanosti.