primerjalni prislovi

Jezik

2022

Pojasnimo, kaj so primerjalni prislovi, njihovo funkcijo, primere in uporabo v stavkih. Tudi druge vrste prislovov.

Primerjalni prislovi kažejo podobnosti ali razlike med elementi.

Kaj je primerjalni prislov?

Znan je kot primerjalni prislovi za enega od razredov prislov španskega jezika, to je besede ki služijo kot modifikator glagoli, pridevniki ali drugih prislovov in celo iz molitve cel. Njegovo ime izvira iz latinske besede prislov, sestavljen iz besed oglas- ("Proti") in verbum ("glagol").

Prislovi so besede zelo malo spremenljive oblike in imajo lasten leksikalni pomen, ki se običajno nanaša na posebne okoliščine, v katerih se dejanja stavka zgodijo.

To se lahko nanaša na kraj, obliko ali čas, v katerem so se dogodki zgodili, ali celo na perspektivo, s katere jih gledamo, ali na razmerja med primerjavo in primerjavo. primerjava ki jih izdajatelj lahko vzpostavi med njima. Primerjalni prislovi obravnavajo slednje.

Ti prislovi omogočajo vzpostavitev razmerij podobnosti, razlike, superiornosti ali manjvrednosti med izrazi (ali več) stavka in skupaj z vzkličnimi prislovi dvoma ter pritrdilnim in odričnim sestavljajo t.i. epistemični prislovi, ki izražajo resničnost subjektivno ali misel izdajatelja, ne pa zunanja, objektivna in konkretna realnost, kot to počnejo krajevni prislovi.

Primeri primerjalnih prislovov

Sledijo primeri primerjalnih prislovov: več, manj, enako, bolje, slabše, veliko, tako, kot poleg prislovnih besednih zvez manj kot, večje kot, enako, kolikor, bolje kot, slabše kot in tako naprej.

Stavki s primerjalnimi prislovi

Nekaj ​​stavkov s primerjalnimi prislovi je:

  • Moja sestra je močnejša od mene.
  • Ta zgradba je visoka kot gora.
  • Rad bi bil neodvisen kot on.
  • Ti čevlji se počutijo enako kot drugi.
  • Moj prijatelj pleše bolje kot kdorkoli drug.
  • Naša ekipa igra slabše od tekmeca.
  • Nismo mogli vaditi toliko, kot smo želeli.

Druge vrste prislova

Poleg primerjalnih prislovov obstajajo različne vrste prislovov, kot so:

  • Prislovi kraja. Tisti, ki v stavku uvajajo prostorsko razmerje, torej označujejo, kje se nahaja referent ali kje se zgodi dogodek. Na primer: tam, tukaj, tam, zunaj, gor, dol, znotraj, med itd.
  • Načinski prislovi. Tisti, ki izražajo način, kako se nekaj naredi ali kako se stvari dogajajo. Na primer: hitro, dobro, slabo, bolje, hitro, redno itd.
  • Časovni prislovi. Tisti, ki vključujejo časovno razmerje v stavek, to je, ko se dejanje izvede. Na primer: prej, po, pozneje, medtem ko, prej itd.
  • Prislovi dvoma. Tisti, ki uvajajo občutek za verjetnost, možnost ali negotovost, torej dvom izdajatelja. Na primer: morda, verjetno, morda, morda itd.
  • Prislovi reda. Tisti, ki izražajo kronološko ali kontinuitetno razmerje znotraj stavka, torej kaj gre najprej in kaj sledi oziroma kaj je pomembnejše. Na primer: najprej, nato, potem itd.
  • Potrjevalni in odrični prislovi. Tisti, ki potrjujejo ali zanikajo povedano v stavku, torej izražajo stopnjo skladnosti izdajatelja glede na povedano. Na primer: da, ne, zagotovo, točno, nikoli, nikoli itd.
  • Vprašalni in vzklični prislovi. Tisti, ki povzročajo vprašanja ali vzklike. Preprosto jih prepoznamo, ker jih je treba vedno poudariti. Na primer: kje, kdaj, kako, kaj, kdo itd.
!-- GDPR -->