upravni akt

Zakon

2022

Pojasnimo, kaj je upravni akt, njegove vrste, elemente in primere. Prav tako, v katerih primerih so nični in kakšni so njihovi učinki.

Upravni akt nalaga voljo državnega organa.

Kaj je upravni zakon?

Običajno se pod upravni akt razume vsaka manifestacija ali izjava javnih pooblastil od a Stanje obdarjeni z upravnimi pooblastili, da vsiljujejo svojo voljo pravicam, svoboščine ali interesi drugih javnih ali zasebnih subjektov, ki ustvarjajo življenje v narod.

Povedano drugače, gre za pravne akte, v katerih državni organ na enostranski, zunanji in konkreten način izrazi svojo voljo, da odloči o določeni zadevi.

Javna pooblastila se lahko v določeni zadevi naložijo z upravnimi akti, če potekajo v okviru določb pravnega reda, torej da so dana v skladu z določbami Ustave. Zato se upravni akti lahko razlikujejo od države do države in od države do države legalizacija v zakonodaji.

Vrste upravnih aktov

Upravni akti so glede na segmentacijo, ki jo izvaja Gabino Fraga, razvrščeni po naslednjih kriterijih:

  • Glede na svojo naravo. Ob upoštevanju volje osebe, ki izvrši upravni akt, lahko govorimo pravni akti (če spremenite zakon ali povzroči učinek na to, kar ureja) oz materialnih ali izvršilnih dejanj (če izvaja nepravne pripise javna uprava).
  • Glede na oporoke, ki to dovoljujejo. Ob upoštevanju odgovornih organov lahko govorimo o enostranskih dejanj (če zadevajo samo institucija ki jih oddaja) oz večstranski akti (Če izražajo voljo dveh ali več javnih organov).
  • Glede na razmerje med voljo in zakonom. Glede na to, kako se navezuje na zakon, so lahko upravni akti obvezno oz povezani (Upoštevati morate tisto, kar nalaga zakon, brez prostora za posamezne odločitve) ali pa so diskrecijsko (Prizadeta oseba ima določeno možnost odločanja).
  • Glede na področje njihovega delovanja. Ob upoštevanju tega merila lahko ločimo med upravni akti notranji (ureja notranje delovanje prava v upravi) in zunanji upravni akti (Vključujejo način, na katerega država odredi in nadzoruje notranje akte).
  • Glede na svoj namen. Ob upoštevanju razloga, zakaj se izvajajo, lahko govorimo o predhodni upravni akti (dovoliti ali olajšati delovanje javne uprave), upravni akti odločbe (enostranske izjave volje, kjer je zabeležena sprememba subjektivne in specifične pravne situacije), oz upravni akti o izvršbi (Tisti, ki zavezujejo izpolnjevanje sprejetih sklepov).
  • Po kom je namenjen. Glede na to, kdo je odgovoren za upravni akt, jih lahko ločimo splošne narave (ko njihovi prejemniki niso določeni) in tiste od edini znak (namenjeno določenemu prejemniku).

Elementi upravnega akta

Vsak upravni akt je sestavljen iz vrste elementov, ki jih razlikujejo od drugih in ki so:

  • Zadeva. Poseben organ, ki oblikuje izjavo volje v imenu države, če je to v njegovih pristojnostih, določenih v ustavi.
  • Kompetentnost. Znesek lahko ki jih ima subjekt v okviru javnih pooblastil in ga pooblašča za izvršitev upravnega akta ali ne.
  • Volja. Objektivni ali subjektivni namen, s katerim se upravni akt izvaja.
  • Predmet. Tisto, na kar spada upravni akt, in to mora biti fizično resnično in pravno možno.
  • Razlog. Razlog za pravni akt.
  • Zasluge. Stopnja ustreznosti upravnega akta glede na načelo sorazmernosti sredstev in ciljev.
  • Oblika. Aktualizacija upravnega akta, torej zunanje oblikovanje akta.

Primeri upravnih aktov

Upravni akti lahko določijo javne službe za različne zaposlene.

Primeri upravnih aktov so lahko:

  • Dodeliti ali zavrniti pokojnine naravni ljudje.
  • Imenovati zaposlene ali kandidate na javne funkcije.
  • Podelitev koncesij za komercializacijo (uvoz ali izvoz).
  • Podeli licence ali izjeme od davki.

Ničnost upravnega akta

O ničnosti se govori v zadevah upravnega akta, kadar nastopi brez zadostnih pravnih jamstev, ki bi ga legitimirale, ali ko je v nasprotju s tem, kar je ugotovljeno v pravnem redu.

V teh primerih lahko državni organ razglasi njeno ničnost, izrecno ali tiho, in lahko naknadno prekliče njene učinke (neretroaktivna ničnost) ali razveljavi njene učinke do dneva objave (retroaktivna ničnost). Po drugi strani pa se lahko ničnost razglasi v celoti ali delno, odvisno od prvotne napake, na katero se obstoj je povzročilo.

Učinki upravnega akta

Specifični učinki upravnih aktov so načeloma odvisni od tega, kaj je ugotovljeno v pravnem redu in od tega, kaj sam akt predvideva.

Tako imajo upravni akti pravne učinke, ki segajo od podelitve ali odvzema pravic do razveljavitve odločb drugih organov, ki zahtevajo spoštovanje obnašanje, itd Ti učinki so običajno takojšnji in država bo zadolžena za zagotavljanje skladnosti.

Upravno dejstvo in upravni akt

Razlike med upravnim dejstvom in upravnim aktom niso vedno očitne. Upravni akt je načeloma izjava volje javne uprave. Ustvarjajo in ugasnejo pravice, spreminjajo pravni red v zadevi in ​​povzročajo pravne učinke. Na primer, oddaja ponudbe a posel zasebni za gradnjo mostu.

Nasprotno, upravno dejstvo je pravno dejstvo, ki se zgodi brez volje upravljanje, čeprav v zvezi z njim povzročajo pravne učinke. Pravni dogodek je, kot je znano, nekaj, kar se zgodi, vendar vpliva na pravno realnost njegove pristojnosti.

Pravni dogodki se odvijajo izven uprave, čeprav imajo tudi pravne posledice. Na primer dejanska gradnja mostu, ki jo načrtuje podjetje.

Reference:

  • "Upravni akt" v Wikipediji.
  • "Upravni akt" v LAWi, Spletna pravna enciklopedija (Argentina).
  • "Upravni akt" v Pravni enciklopediji.
  • "Zakon in upravni postopek" Fernándeza Ruiza, Jorgeja, v pravnem arhivu Nacionalne avtonomne univerze Mehike (UNAM).
  • Upravni akti na Encyclopedia.com.
  • Upravno pravo v The Encyclopaedia Britannica.
!-- GDPR -->