• Kaj je skok v daljino?
• Zgodovina skokov v daljino
• Pravila za skok v daljino
• Mera za skok v daljino
• Skok v daljino brez zagona
• Trenutni svetovni rekord v skoku v daljino

Pojasnimo, kaj je skok v daljino v atletiki, njegovo zgodovino, pravila in načine merjenja. Prav tako, kakšen je trenutni svetovni rekord.

Skok v daljino se konča na zglajeni peščeni gredi, kjer ostane odtis.

Kaj je skok v daljino?

Skok v daljino ali skok v dolžina je dokaz za atletika ki je del olimpijske igre, tako v ženski kot moški različici. Športniki poskušajo prekriti največjo količino vodoravne površine po zagonskem skoku, torej skoku na koncu šprinta.

Padec običajno zgladi zglajena peščena greda, na kateri tekmovalci pustijo svoje sledi, da lahko sodniki kasneje izmerijo prevoženo razdaljo.

V športu je skok v daljino sestavljen iz treh faz oziroma stopenj, ki sestavljajo tehniko atletski:

• Faza kariere. V katerem tekmovalci tečejo z največjo hitrostjo po površini od 16 do 20 metrov (50 na olimpijskih tekmovanjih), da bi v pripravi na skok prevzeli čim več sunkov.
• Impulzna faza. Pri katerem se športnik poskuša potisniti, torej skočiti navpično, ne da bi pri tem izgubil v suku, nakopičenem med dirko, da bi v naslednji fazi dosegel dobro hitrost. Za to se običajno naredi predzadnji korak daljši od ostalih in zadnji kratek korak za skok.
• Faza suspenzije. Imenuje se tudi »faza letenja«, je faza, v kateri je športnik v zrak, od skoka do padca v pesek in v katerem bo idealno prekrila dobršen del zemlje. Ta faza doseže vrhunec, ko se prvi del telesa dotakne jaz ponavadi, ki pušča oznako, ki se šteje za točko meritev. Vendar je treba paziti, da se trup nagne naprej, saj bo roka, ki ostane zadaj, za centimetre zamaknila oceno, ki jo bodo sodniki upoštevali.

Zgodovina skokov v daljino

Skok v daljino je bil del starodavnih olimpijskih iger iz leta 708 pr.

Skok v daljino je med olimpijskimi disciplinami že od izdaje v Atenah leta 1896, torej od prve moderne izdaje. Vendar pa je bila ženska različica skoka v daljino prvič v zgodovini vadila na olimpijskih igrah v Londonu leta 1948.

Po drugi strani pa obstajajo dokazi, da se je to izvajalo že na olimpijskih igrah v Antika, iz leta 708 a. C., v okviru testa, znanega kot peteroboj. Sprva so antični športniki skok izvajali z majhnimi utežmi ali utežmi, ki jih danes ne uporabljajo.

Skok v daljino pa je ena izmed olimpijskih disciplin, ki se je najmanj spremenila s prehodom vreme. Trenutna tehnika se je začela uporabljati leta 1925, njen največji eksponent pa je bil severnoameriški Hart Hubbart z rekordom 7,89 metra, ki je trajalo 10 let, da ga je podrl Američan Jesse Owens, ki je dosegel 8 metrov.

Pravila za skok v daljino

Skok v daljino se šteje za neveljaven, če športnik:

• Skočite za tablo ali oznako za vzlet, ki označuje, kje naj se skok izvede.
• Spremenite ali se dotaknite sledi, ki jih pusti njegovo telo na pesku.
• Naredite kolo ali piruete ali si vzemite več časa, kot je določeno.
• Na okoliškem terenu pušča sledi, bližje vzletišču kot lasten pečat na pesku.

Mera za skok v daljino

Po merjenju razdalje od oznake se pesek poravna za naslednjega tekmovalca.

Merjenje prevožene razdalje se opravi od skakalne ploščadi, do najbližjega roba oznake, ki ostane v pesku, ne glede na to, kateri del telesa jo je zapustil. Za to se uporablja merilni trak, po meritvi pa se pesek spet poravna za naslednjega tekmovalca.

Vsak tekmovalec ima tri skoke, torej tri različne priložnosti, od katerih se upošteva najboljši rezultat. V primeru neodločenega izida bo zmagovalec določil drugi najboljši poskus.

Skok v daljino brez zagona

Skok v daljino brez impulza ali skok v daljino brez impulza je test, podoben doslej opisanemu, ki je bil prvič izveden na olimpijskih igrah v Parizu leta 1900 in je ostal v veljavi v naslednjih treh izdajah: San Luis 1904, London 1908 in Stockholmu 1912, pa tudi na interkaliranih igrah v Atenah leta 1906.

Zanj je bil značilen enak sklop pravil za tek v skoku v daljino, vendar je v tem primeru športnik stal pred peščenim gredom in je moral skočiti brez kakršnega koli impulza, s skupnimi nogami in togim telesom. Veliki zmagovalec v tej različici je bil Američan Ray Ewry, dobitnik štirih zlatih medalj.

Trenutni svetovni rekord v skoku v daljino

Galina Chistiakova drži svetovni rekord za ženske od leta 1988.

Trenutno svetovni rekord v skoku v daljino pripada naslednjim športnikom:

• Mike Powell (Združene države) z 8,95 metra, pridobljen v Tokiu 1991.
• Galina Chistiakova (Sovjetska zveza) s 7,52 metra, pridobljeno v Leningradu 1988.