• Kaj so zalivi?
• Glavni zalivi sveta
• Razlika med zalivom, rtom in zalivom

Pojasnimo, kaj je zaliv, razlika med zalivom in rtom. Tudi, kateri so glavni zalivi sveta.

Zalivi so idealni za turizem in za naseljevanje pristanišč in nasipov.

Kaj so zalivi?

V geografija, je znan kot zaliv ali zaliv na del morje ki sega globoko v zemljo in je zaprta med dvema točkama ali polotokoma. Načeloma se lahko oba izraza uporabljata za poimenovanje te vrste obalnih geografskih značilnosti, v španščini pa je zaliv običajno boljši za velika vodna območja in zaliv za manjša.

Je vrsta geografske značilnosti velikega gospodarskega in logističnega pomena za človeštvo, saj so idealni za turistično izkoriščanje ter za naseljevanje pristanišč in dokov. Poleg tega so obale zalivov običajno zaščitene pred plimovanjem in drugimi morskimi pojavi.

Lahko se zgodi tudi, da so znotraj zaliva še drugi manjši zalivi, ki jih običajno imenujemo zalivi, zalivi, zalivi ali zalivi. Prav tako lahko obstajajo posebne in posebne razlike med temi izrazi: na primer zaliv je ponavadi manjši od zaliva in je še bolj "zaščiten" s celino.

Glavni zalivi sveta

Najbolj znani zalivi na svetu so:

• Bengalski zaliv. Največji izmed planet, se nahaja severovzhodno od ocean Indijski, na obalah Šrilanke, Indije, Indonezije, Bangladeša in Burme, ki se razteza na 2.172.000 km2 površine, toliko, da se pogosto šteje za morje. Uokvirjena je med Malajskim polotokom in samo indijsko podcelino, vanj pa se izlivajo velike reke, kot so Ganges, Brahmaputra in Meghna.
• Mehiški zaliv. Nahaja se na obalah Združenih držav (države Florida, Alabama, Mississippi, Louisiana in Teksas) in Mehike (države Tamaulipas, Veracruz, Tabasco, Campeche in Yucatán), njenih 1.550.000 km2 površine je ločenih od preostalih Karibov. Morje skozi polotok Florida, otok Kuba in polotok Jukatan.
• Gvinejski zaliv. Nahaja se v vzhodnem Atlantskem oceanu, na obalah zahodne in srednje Afrike, pokriva del ozemlja Liberije, Slonokoščene obale, Gane, Toga, Benina, Nigerije, Kameruna, Ekvatorialne Gvineje, Gabona, Sao Tomeja in Principa. V notranjosti prečkajo Greenwich Meridian in ekvatorja (točka 0 zemljepisne širine in dolžine) in ima 1.533.000 km2 površine.
• Aljaški zaliv. Je krak Tihega oceana na jugu Aljaske, ki ga omejujejo polotok Aljaska, otok Kodiak in arhipelag Alexander. To je kraj nenehnega ustvarjanja neviht, ki jih prečkajo morski tok Aljaske, katerega 1.531.000 km2 površine pokriva obale Aljaske in Združenih držav Amerike.
• Zaliv Carpentaria. Nahaja se ob obali Avstralije, v Arafurskem morju v Tihem oceanu, med polotokom Cape York in Arnhem Land. Njegova globina je razmeroma plitva (ne presega 82 m) in se razprostira na 310.000 km2.
• Zaliv svetega Lovrenca. Nahaja se v vzhodni Kanadi in komunicira s severnim Atlantskim oceanom, ima povprečno globino manj kot 200 m in nizko slanost. Skozi njegovo 259.000 km2 tečejo številne reke, najpomembnejši je San Lorenzo (3.058 km), številni veliki otoki, kot so otok Anticosti, otok princa Edvarda in otoki Magdalena, med drugim. Poleg tega predstavlja estuarij San Lorenzo, kjer slana voda zaliva sega nazaj do istoimenske reke.
• Perzijski zaliv. Eden najbolj znanih zalivov na svetu, zaradi vojno ki je potekala na njenih obalah v letih 1990 in 1991, se nahaja med Iranom in Arabskim polotokom in je tako podaljšek Indijskega oceana. Ima površino 233.100 km2 s povprečno globino 30 m, zelo bogato z morskim življenjem in obliva obale Irana, Iraka, Kuvajta, Savdske Arabije, Bahrajna, Katarja, Združenih arabskih emiratov in Omana. Poleg tega ga z Arabskim morjem povezujeta Hormuška ožina in Omanski zaliv.
• Biskajski zaliv. Nahaja se v zahodnem delu Evrope, na obali Atlantskega oceana, njegova 225.000 km2 površina se razteza med rtom Ortegal v Galiciji (Španija) in točko Pern na otoku Ouessant v Bretanji (Francija). Pogosto velja za del Kantabrijskega morja in je območje pomembnega ribolovnega izkoriščanja.
• Adenski zaliv. Imenuje se tudi Somalijski zaliv in se nahaja v Indijskem oceanu, med obalo Afriškega roga in Arabskega polotoka. Njegovo 220.000 km2 območje kopa obale Somalije, Jemna, Somalije in Džibutija ter predstavlja zelo pomembno dostopno pot do Perzijskega zaliva, sredi poti črpanja nafte, skozi Rdeče morje, s katerim komunicira prek ožine Bab. el-Mandeb.
• Omanski zaliv. Nahaja se tudi v Arabskem morju, torej v Indijskem oceanu, preko Hormuške ožine komunicira s Perzijskim zalivom in kopa obale Omana, Združenih arabskih emiratov, Irana in Pakistana. Ima 181.000 km2 površine in ogromne globine do 3.692 metrov.
• Kalifornijski zaliv. Bolj znano kot morje Cortez ali morje Bermejo, se nahaja v Tihem oceanu, med mehiškimi obalami držav Sonora in Sinaloa ter polotokom Baja California. Ima pomembno skupino otokov na svojih 153.000 km2 površine, njene plimovanja pa so med najintenzivnejšimi na celotnem planetu z nihanji do 9 metrov morske gladine.
• Tonkinski zaliv. Nahaja se v Južnokitajskem morju, med obalnimi ozemlji Kitajske in Vietnama ter otokom Hainan (ki pripada Kitajski), se razprostira na 116.000 km2 površine.Je plitek zaliv (povprečno 60 m) in ima številne otoke v severozahodni regiji.

Razlika med zalivom, rtom in zalivom

Zalivi so manjši od zalivov.

Kot smo rekli na začetku, bi bila izraza zaliv in zaliv v bistvu sopomenke: vhodi v morje, ki so obkroženi s kopnim. Vendar so zalivi manjši zalivi. Toda v drugih jezikih, kot je portugalščina, se uporablja samo zadnji izraz, zato ni tako strogih razmejitev, kdaj govorimo o zalivu in kdaj o zalivu.

Po drugi strani pa so rtovi oziroma točke podaljški kopnega, ki »objamejo« zaliv ali zaliv, torej ga obdajajo in razmejujejo. Rtove je enostavno prepoznati, ker so kot polotoki točke kopnega v morju in zato pomembno vplivajo na pretok obalnih morskih tokov.