• Kaj je oceanski jarek?
• Kako nastanejo oceanski jarki?
• Kateri so najgloblji oceanski jarki na svetu?

Pojasnimo, kaj so oceanski jarki, katera bitja jih naseljujejo in kako nastanejo. Tudi najgloblji oceanski jarki.

Oceanski jarek lahko doseže globino 11 kilometrov.

Kaj je oceanski jarek?

V geologija in oceanografijo, je znan kot oceanski jarek ali morski rov do dolgih in ozkih depresij morskega dna v obliki jarka, ki se običajno tvorijo v bližini epikontinentalnih pasov ali obal otoki vulkanski, to je v regijah, kjer a tektonska plošča podre se pod drugo.

Oceanski jarki so najgloblji kraji, zabeleženi v ocean, včasih doseže 7 do 11 kilometrov pod površjem morje.

V teh regijah se sončna svetloba Je redka, saj ne more prodreti v vodno telo, zato se življenje zelo razlikuje od tega, kako poteka na površini: fotosinteza to je nemogoče, torej življenje avtotrofna (predvsem bakterijski) se pojavi z izkoriščanjem drugih mehanizmov za pridobivanje energije, kot je kemosinteza.

Živalsko življenje je sestavljeno večinoma iz raki in majhni mehkužci. Te živali kot celota se imenujejo prepadna favna. Z njihove strani so prisotne prepadne ribe presnove posebej počasen in telesa prilagojena plenilstvo učinkovit z najmanjšim možnim naporom: ogromna usta, bioluminiscentni elementi za privabljanje plena, na primer.

poleg tega pritiski v oceanskih jarkih so ogromni, glede na maso Voda to je zgoraj, in temperature ostanejo okoli 4 °C, tako da to ni najbolj prijeten kraj na planetu.

Kako nastanejo oceanski jarki?

Jarek nastane, ko se ena tektonska plošča potopi pod drugo.

Dolgo je bil izvor oceanskih jarkov popolna skrivnost in znanstveniki so bili presenečeni, ko so jih našli tako blizu obale, ne pa v samem središču oceanov. Razlog za to je tektonika plošč, saj se te vrste globokih depresij v morskem dnu oblikujejo na območjih, kjer se srečata dve tektonski plošči in tvorijo subdukcijsko cono.

To pomeni, da je tektonska plošča (tista z največjo gostota) se potopi pod drugo in tako tvori vdolbino, ki se napolni z vodo. Te regije so zelo potresno aktivne in njihova vulkani in vulkanske odprtine sproščajo snov in energijo, ki ju bakterije izkoristijo za kemosintezo.

Kateri so najgloblji oceanski jarki na svetu?

Marianski rov je dolg 2.550 km.

Oceanski jarki so prisotni v vseh svetovnih oceanih, predvsem pa v Tihem oceanu, verjetno zaradi njihove ogromne tektonske aktivnosti. Najgloblji jarki na planetu so naslednji:

• Marijanski jarek ali jarek Challenger. Nahaja se v zahodnem Tihem oceanu, 200 km od Marianskih otokov, od koder izvira njegovo ime. V obliki polmeseca, dolg približno 2550 km in širok 69 km, je najgloblji znani jarek, ki se potopi kar 11.034 metrov pod gladino morja.
• Tongški rov. Nahaja se na severozahodu Nove Zelandije, v južnem Tihem oceanu, ima največjo globino okoli 10.822 metrov pod morsko gladino in je tik ob rovu Kermadec.
• Japonski jarek. Nahaja se v Tihem oceanu, vzhodno od Japonskega otoka, se razteza med dvema drugim pomembnima groboma: grobom Kurilov in Izu-Ogasawara. Doseže globino do 10.554 metrov pod morsko gladino.
• Kamčatka ali Kurilski jarek. Nahaja se tudi v severozahodnem Tihem oceanu, vzhodno od Kurilskih otokov, ki pripadajo Rusiji, in polotoka Kamčatka. Razteza se na 2.900 km in beleži globine do 10.542 metrov pod površjem.
• Mindanao ali filipinski jarek. Nahaja se v Tihem oceanu, vzhodno od Filipinskih otokov, ima dolžino približno 1.600 km in širino 30 km ter globino 10.540 metrov pod morsko gladino.
• Kermadec fossa. Nahaja se v Tihem oceanu, ob avstralski obali, se razteza več kot tisoč kilometrov vzhodno od gorovja Kermadec, od koder izvira njegovo ime. Doseže globino do 10.047 metrov pod morsko gladino.
• Portoriški jarek. Kot že ime pove, se nahaja v Atlantskem oceanu, ki služi kot meja s Karibskim morjem. Razteza se na 1.500 km po Malih Antilih in je najgloblje območje v Atlantiku, saj je 9.200 metrov pod morsko gladino.
• Bougainville ali jarek Nove Britanije. Nahaja se vzhodno od otoka Nova Gvineja in Salomonovih otokov, v Tihem oceanu, približno 1500 km od Avstralije, njegovo ime je v čast francoskemu mornarju Louisu Antoineu de Bougainvilleu (1729-1811). Doseže globino 9140 metrov pod morsko gladino.
• Južni sendvič rov ali meteorski rov. Nahaja se v južnem Atlantskem oceanu, približno 100 km vzhodno od Južnih Sendvičevih otokov, predstavlja mejo regije s Škotskim morjem. Dolga je 965 kilometrov in ima največjo zabeleženo globino 8.428 metrov pod površjem.
• Atacama ali Peru-Čilski jarek. Nahaja se ob obalah Čila in Peruja, v jugovzhodnem Tihem oceanu, označuje stičišče Nazca in južnoameriške tektonske plošče. Ima največjo globino 8.081 metrov pod morsko gladino.