• Kaj je biom?
• Vrste bioma
• Primeri bioma

Pojasnimo, kaj je biom in kakšne vrste biomov obstajajo. Poleg tega primeri biomov: puščava, stepa, tundra, džungla in drugo.

Zemlja ki predstavlja enotnosti v smislu vreme, floro in favno, tako da predstavlja območje, ki ga je mogoče prepoznati glede na vrsto in raznolikost ekosistemov da je v njem mogoče najti.

Isti biom ima torej lahko različna lokalna imena, vendar se vedno upošteva ista biogeografska kategorija s stabilnimi ekološkimi značilnostmi. Tega izraza ne smemo zamenjevati z drugimi, kot npr ekozone, habitat oz ekoregije.

Tako in ob upoštevanju osnovnih in odločilnih značilnosti, kot je višina, zemljepisna širina, temperaturo, vrste jaz ponavadi in mejo padavin, je mogoče izslediti nabor biomov, prisotnih v kopno površino, pozoren na odnose med tlemi, rastlinstvo in favna, da bi opredelili vsakega posebej. To je še posebej pomembna klasifikacijska naloga za biologe, ekologe in naravovarstvenike.

Število biomov na svetu je končno in zajema vse do danes znane kraje. Po podatkih WWF obstaja 14 kopenskih biomov, 14 sladkovodnih in 7 morskih biomov.

Vrste bioma

Biomi so razvrščeni po različnih sistemih, vendar so najbolj uporabljeni tisti WWF, Holdridge, Whittaker, Walter in Bailey. Vsak sistem temelji na lastnih pravilih, ob upoštevanju fizičnih, geografskih, podnebnih in biotskih razmer, ki vplivajo na posamezno regijo. Tako lahko govorimo o:

• Kopenski biomi. Tisti, ki se odvijajo na kopnem, torej nekje na epikontinentalnem pasu, pa naj bo to na ravnicah, gore oz puščave kakršne koli narave.
• Morski biomi. Tisti, ki jih najdemo v rezervoarjih slane vode: morja in oceani, kot tudi celinske obale.
• Sladkovodni biomi. Tisti, ki potekajo v jezerih, rekah in drugih rezervoarjih Voda sladko, pa tudi njihove obale.

Primeri bioma

Puščava. Pretežno suh biom z malo padavin in kserofitno vegetacijo, če sploh. Obstajajo topli, kot je tisti, ki pokriva sever Afrika (puščava Sahara) in zamrznjena ali polarna, kot je planota Antarktični led, tako mrzel, da tekoče vode ni. Ponavadi se pojavljajo tudi na peščenih, kamnitih in ledenih tleh. Skoraj tretjino planeta pokriva ta vrsta bioma: 50 milijonov kvadratnih kilometrov (53 % toplo, ostalo pa hladno).

Stepe. Biom z malo padavin, ravninskim ozemljem in zelnato vegetacijo (največ grmovnic in plevelov), ki je običajno daleč od morja. Imajo veliko toplotno nihanje in tla so bogata z minerali, vendar jih je malo organski material in zato ni zelo plodna. Lahko se šteje za puščavo, torej hladno in kamnito puščavo, kot so stepe Azija, Severna Amerika in argentinska Patagonija ali visoka planota andske Pune.

Tundra. Biom nizkih temperatur in zamrznjenih tal, nizke vegetacije, značilne za polarne cone, ki zavzemajo skoraj petino celotne površine planeta. Prevladujejo mahovi, lišaji in močvirna tla, bogata v šotišča. Pogosta je v Sibiriji, Aljaski, Kanadi in Grenlandiji, pa tudi na skrajnem jugu Čila in Argentine, v regijah s hladnim podnebjem in poletje kratke, katerih najvišje temperature ne presegajo 10 °C. Občasno lahko pride do zmrzovanja tal (permafrost).

Tajga. Pokliči takoj borealni gozdTa biom je največji gozdni rezervat na planetu, sestavljen skoraj izključno iz visokih iglavcev in zimzelenih rastlin, kot so jelke, javorji in borovci, ter bogate rastlinojede favne. So izključno na severni polobli: Sibiriji in evropski Rusiji, Aljaski in Kanadi.

Travnik. Prevladujoči biom zmernih travnikov in grmovnic na območjih z nizko količino padavin (okoli 300 do 1500 mm na leto), ki ne morejo gostiti gozdovi, vendar ne da bi postali puščavska območja. Njegova tla so rodovitna z bogatimi plastmi, kar je posledica kratke življenjske dobe vegetacije. Idealno za gojenje živilskih rastlin, s hladnimi zimami in vročimi poletji, značilnimi za severnoameriška območja ali argentinske pampe.

Deževni gozd. Ta biom se razprostira blizu ekvatorja, v Južni Ameriki (Amazona), v Afriki ( džungla Konga), v Aziji in Oceanija. Največ ga je v biomasa na planetu: visoka in bujna vegetacija z bogato krošnjo, ki zagotavlja rodovitno in vlažno zemljo, z zelo pogostimi in obilnimi letnimi padavinami ter toplim podnebjem, brez zime. So velik rezervoar za biotske raznovrstnosti planeta (50 % vseh znanih vrst) v pasu manj kot 7 % zemeljske površine.