Pojasnimo, kaj sta učinek metulja in teorija kaosa. Prav tako, od kod izvira njegovo ime in njegove različne aplikacije.
Kakšen je učinek metulja?
Učinek metulja je koncept, ki pripada tako imenovani teoriji kaosa, ki preučuje določene matematične, biološke, fizične ali druge pojave, pri čemer jih obravnava kot sisteme, tako zapletene, da je njihovo vedenje nepredvidljivo in njihov red uide nadzoru. pogled.
Učinek metulja nakazuje, da ima lahko glede na začetne pogoje kaotičnega dinamičnega sistema majhna neopazna sprememba ogromne posledice na celoten sistem, kar ga popolnoma razlikuje od popolnoma enakega, v katerem do omenjene motnje ni prišlo.
Njegovo ime izvira iz primera, ki ga je za razlago uporabil ameriški matematik in meteorolog Edward Norton Lorenz, v katerem obstajata dva enaka svetova, katerih edina razlika je v tem, da je v enem metulj preveč jih nekje plapola. Po teoriji bi bilo to plapolanje dovolj, da bi z dovolj časa drastično spremenili prihodnost tega sveta, saj bi ta sprememba imela posledice in bi se postopoma prenašala na celoten sistem.
Vendar pa izraz učinek metulja ni postal priljubljen šele leta 1987, ko se je knjiga pojavilaKaos: ustvarjanje znanosti avtorja Jamesa Gleicka, ki je bila uspešnica in je širila Nortonove teorije. Od takrat se pogosto uporablja v poljudnoznanstvenih delih in v številnih leposlovnih delih, kot je slavniJurski parkirati režiserja Stevena Spielberga ali še bolj, filmaUčinek metulja , katerega cilj je to teorijo prenesti v prakso skozi zgodbo o možnih svetovih.
Uporaba učinka metulja
Prvotna predvidena uporaba te teorije je bila povezana s težavo natančne napovedi vreme. Norton se je v svojih študijah spraševal, ali bi let galeba lahko sčasoma povzročil tropsko nevihto ali bi lahko mahanje kril metulja v Braziliji vplivalo na podnebje Severne Amerike.
Danes obstajajo številne tako imenovane demonstracije ali aplikacije učinka metulja v tako različnih vidikih, kot sta matematična simulacija in samopomoč. Ni pa res, da je taka povezava dokazljiva; ravno primer metulja ponazarja nemožnost sledenja zelo zapleteni dinamiki spreminjanja in transformacije energije, ki bi povezala plapolanje žuželke s preostalo energijo. realnost spremenljiva in zapletena.