Pojasnimo, kaj je starodavna znanost, katere so njene glavne značilnosti in razlike od sodobne znanosti.
Kaj je starodavna znanost?
Znana je kot starodavna znanost (v nasprotju s sodobno znanostjo) za oblike opazovanje in razumevanje narave, značilne za starodavne civilizacije in na katere so na splošno vplivali vera, mistika, mitologija ali magija.
V praksi velja, da se sodobna znanost rodila skupaj z znanstvena metoda med Znanstvena revolucija iz 16. in 17. stoletja v Evrope, tako da lahko vso znanstveno zgodovino pred tem časom štejemo za starodavno.
Vse starodavne kulture so do neke mere imele ta impulz, od Egipčanov in Babilonov do helenske Grčije in poznejšega rimskega cesarstva. Toda prvi poskusi vzpostavitve sistematičnega znanja o svetu so prišli iz filozofi klasične antike, ki je prvi poskusil zamenjati mitsko znanje z razumskim.
Vendar takšnega znanstvenega področja ni bilo in zgodnji filozofi so se lahko ukvarjali z obema matematika, zdravilo, biologija, fizično val astronomijo svojega časa, vedno z roko v roki z njihovim razumevanjem (bili so globoko verske kulture) in opažanji, ki so jih naredili in zabeležili o svetu okoli sebe.
Med temi starodavnimi filozofi izstopa grški Aristotel iz Estagire (384 pr.n.št.-322 pr.n.št.), Platonov učenec, čigar logični in racionalni postulati o zelo različnih vidikih abstraktnega, kulturnega in naravnega sveta so ostali v veljavi stoletja, tako rekoč do prihod sodobne znanosti.
Metoda, ki jo je predlagal Aristotel, je bila opazovanje narave in poiskati odgovor na tri temeljna vprašanja:
- Kaj je (njegovo bistvo ali formalni in materialni vzrok)
- Za kaj je (končni vzrok)
- Zakaj je (učinkovit vzrok)
Aristotelovi dokazi so bili deduktivnega tipa in v njih logika formalno od argumenti in predlogi, ki jih je dal filozof, so bili način za zagotovitev resnica rezultata. Ta vrstni red sklepanja bo prevladoval še več stoletij.
Značilnosti starodavne znanosti
Staro znanost lahko razvrstimo v dve zgodovinski obdobji: antično in srednjeveško.
Prva vključuje filozofske in mistične študije antike in klasične dobe, ki segajo od starodavna Mezopotamija, Egipt in Grčija ter Rim. Gre za a misel močno pod vplivom mitologija, vendar ne tako prisilno kot kristjan. Grško-rimska antika velja za osnovo vse zahodne kulture (vključno z znanstveno).
Druga pa je povezana z dolgo obdobjem srednjeveške Evrope, v kateri je prevladovala krščanska religiozna misel kot matrica vseh človeških formulacij in odkritij. Zaslužna ji je sholastika, torej nauk o avtoriteti starodavnih spisov, kot je Sveto pismo, ki so ga brali kot vir objektivnih resnic.
Slednjemu je treba dodati še alkimija, iz islamske kulture, veliko naprednejši od krščanskega v znanstvenih in filozofskih zadevah. Iz te kulture izhajajo sedanje številke (arabščina) in številni napredki v kemiji in fiziki, ki bi jih kasneje ponovno odkrili v Evropi ali vzeli kot navdih za nove napredke.
Starodavna znanost in sodobna znanost
Temeljne razlike med starodavno znanostjo in sodobno znanostjo so:
- Antični znanosti je manjkala metoda replikacije in preverjanja teorij, saj je bilo pri njenem oblikovanju pomembno le, da so veljale logično, torej v formalni misli. Po drugi strani pa sodobno znanost ureja znanstvena metoda kot objektiven in preverljiv način približevanja resnici.
- Starodavna znanost je pokazala veliko spoštovanje do besedila prejšnji, zlasti v srednjem veku, v katerem je bilo nasprotovanje svetopisemskim načrtom razlog za obtožbe krivoverstva. Sodobna znanost se opira tudi na prejšnja besedila in eksperimente, vendar omogoča nenehno posodabljanje in preizpraševanje tega, kar je do zdaj veljalo za resnično.
- Starodavna znanost je predlagala finalizem, torej zadnji konec vseh stvari, razlog za obstoj, ki ga je bilo treba odkriti. Po drugi strani pa sodobna znanost podeduje mehanizem od Aristotela, stališče, da svet deluje kot stroj ali sistem, brez vnaprej določenega namena.
- Medtem ko je starodavna znanost izhajala iz metafizičnih predpostavk, jih sodobna znanost odločno zavrača. Z drugimi besedami, starodavna znanost je izhajala iz predpostavk, ki so bile vnaprej sprejete kot resnične, ker so bile samoumevne, kot so verske ali teološke ideje. Sodobna znanost pa nasprotuje oblikam metafiziko, ker meni, da je treba vse znati razložiti.
- Končno, medtem ko je starodavna znanost skušala najti vzroke za pojave, sodobna znanost sledi formulaciji zakonov, ki služijo za opis delovanja znanosti. narave na splošno.