Bupivakain

Na Bupivakain je farmakološko sredstvo, ki spada v kategorijo anestetikov. Zdravilo bupivakain je lokalni anestetik in spada v tako imenovani amidni tip. Zdravilna učinkovina se med drugim uporablja kot racemat. Za Bupivakain je značilen razmeroma počasen začetek delovanja.Poleg tega učinek zdravila traja razmeroma dolgo, do dvanajst ur.

Kaj je bupivakain?

Zdravilo bupivakain se uporablja predvsem kot del lokalne anestezije, pa tudi za anestezijo celotnih predelov telesa. Uporablja se za prevodno anestezijo in infiltracijsko anestezijo. Pri prevodni anesteziji se živčne vrvice odrežejo, medtem ko se pri infiltracijski anesteziji aktivna sestavina bupivakain vbrizga v tkivo za lajšanje lokalne bolečine.

Zdravilo bupivakain se uporablja tudi pri terapiji proti bolečinam. Poleg tega se učinkovina uporablja za izklop simpatičnega živca, saj lahko s tem zmanjšate bolečino, povezano s tem živcem.

Za razliko od aktivnih sestavin mepivakain in lidokain je zdravilo bupivakain lipofilno. Če pride v kri, se 96 odstotkov aktivne sestavine veže na nekatere plazemske beljakovine. Načeloma zdravilo učinkuje razmeroma počasi. Tako imenovani plazemski razpolovni čas je v povprečju približno pet ur in pol. Zaradi tega je bupivakain sposoben delovati do dvanajst ur. Zdravilna učinkovina se nato izloči skozi ledvice.

Farmakološki učinek

Za zdravilo bupivakain je značilen značilen način delovanja v človeškem organizmu. Najprej zdravilo povzroči spremembo prepustnosti celičnih membran. Ta sprememba je še posebej pomembna za natrijeve ione. Posledično se ti ne morejo več pretakati v celico, zato se akcijski potencial ne more več oblikovati. To pomeni, da bolečine ni več mogoče čutiti na ustreznem območju.

Zdravilna učinkovina bupivakain je predvsem zdravilo za lokalno anestezijo. Snov v daljšem časovnem obdobju blokira živčna vlakna v vegetativnem živčnem sistemu, pri čemer blokada ni trajna, ampak reverzibilna.

Poleg tega je učinkovina sposobna začasno izklopiti posebne senzorične živce in tiste, ki nadzorujejo gibe. Zdravilo bupivakain lahko celo omrtviči živčna vlakna, ki nadzorujejo, kako deluje srce.

Domneva se, da zdravilo bupivakain deluje tako, da blokira kanale natrijevih ionov v stenah živčnih celic. Priliv teh ionov igra pomembno vlogo pri preobratu električne polarnosti v živcih, zato je možno izvajanje dražljajev. Gosti natrijevi kanali ne dovolijo ustreznih ionov v živčno celico, tako da nobena električna napetost ne more nakopičiti.

V večini primerov se učinkovina bupivakain pojavi v obliki bupivakain hidroklorida, soli. V tem stanju zdravilo najprej doseže živčno celico in tam razvije svoj učinek. Če je okolje zelo kislo, kot to velja za vneta območja, se na primer bupivakain hidroklorid ne razdeli na dve njegovi osnovni komponenti. Zaradi tega analgetični učinek v takem primeru ni mogoč.

Medicinska uporaba in uporaba

Zdravilo bupivakain se uporablja predvsem v anesteziji. Uporablja se predvsem za postopke anestezije, ki so blizu hrbtenjače. Sem spadajo na primer epiduralna ali hrbtenična anestezija.

Zaradi relativno dolgotrajnega učinka je zdravilo bupivakain zelo pogosto uporabljen lokalni anestetik. Nasprotno pa se v zobozdravstvu uporablja manj pogosto. Tu se uporablja predvsem za zelo dolga zdravljenja.

Bupivakain se uporablja tudi kot del prevodne in infiltracijske anestezije. Načeloma je učinkovina primerna za začasno odpravljanje močnih do zelo hudih bolečin na različnih predelih telesa.

Tu lahko najdete svoja zdravila

Tveganja in neželeni učinki

Zdravilo bupivakain ima neželene stranske učinke, ki jih je treba upoštevati pred uporabo aktivne sestavine. V osnovi je treba opozoriti, da je bupivakain zelo strupen lokalni anestetik. Ta toksičnost postane še posebej problematična pri nenadzorovanem intravenskem injiciranju.

Možni neželeni učinki in simptomi zdravila bupivakain vključujejo na primer omotičnost in hipotenzijo ali hipertenzijo. Prizadeti bolniki lahko občutijo slabost in bruhanje. Med resnejšimi stranskimi učinki so aritmije ali bradikardija.

Poleg tega so med jemanjem zdravila možne tako imenovane palpitacije. V nekaterih primerih imajo pacienti krče. Poleg tega so možne motnje sluha in vida ter govorne motnje. Včasih obstajajo tudi preobčutljivostne reakcije na bupivakain, ki se kažejo na primer pri driski ali napadih astme.

V nekaterih primerih je uporaba aktivne sestavine bupivakain kontraindicirana. To vključuje na primer obstoječo preobčutljivost za tako imenovane kislinske amide. Tudi pri nizkem krvnem tlaku (hipotenzija) ali dekompenziranem srčnem popuščanju zdravila ne smemo uporabljati, če je mogoče.

Druge kontraindikacije vključujejo motnje strjevanja krvi, hipovolemijo in zvišan intrakranialni tlak med epiduralno anestezijo.