Pretok krvi

Kot Pretok krvi se razume gibanje krvi v obtoku telesa. Na krvni pretok vplivajo različna stanja v telesu.

Kakšen je pretok krvi?

Kri je telesna tekočina, sestavljena iz posebnih krvnih celic in tekoče krvne plazme. Kri se v telesu porazdeli po krvnem obtoku. Krvni obtok se začne v srcu. Različne krvne žile, kot so arterije, arteriole in kapilare, razporejajo kri, bogato s kisikom, v telesu. Venule in žile prenašajo deoksigenirano kri nazaj v srce.

Gibanje krvi v krvnih žilah se imenuje pretok krvi. Na pretok krvi vplivajo različni dejavniki. Odvisno je na primer od krvnega tlaka, viskoznosti krvi in ​​odpornosti krvnih žil.

Načeloma pa pretok krvi sledi zakonom hemodinamike. Hemodinamika obravnava tehnike pretoka krvi. Pretok krvi vpliva na funkcionalnost telesa.

Tkiva, ki zaradi motenega pretoka krvi prejemajo premalo kisika, ne morejo več pravilno delovati. Tako se lahko razvijejo različne bolezni. Resne bolezni, kot sta srčni infarkt ali kapi, temeljijo tudi na motenju krvnega pretoka.

Funkcija in naloga

Hemodinamiko določa krvni tlak. Krvni tlak je tlak, ki prevladuje na določenem oddelku delovanja srca v arterijskem žilnem sistemu. Če je krvni tlak previsok, se poškodujejo stene posod ali organov. Nizek krvni tlak povzroči upočasnjen pretok krvi. Rezultat je zmanjšan pretok krvi v tkiva in organe. Uravnava se tudi krvni tlak, odvisno od stanja krvnih žil.

Vloga srca in viskoznost krvi imata tudi vlogo. Srčni izhod je količina krvi, ki jo srce odda v krvni obtok na minuto. Viskoznost krvi je viskoznost krvi. Med drugim je odvisno od vsebnosti krvnih celic, deformabilnosti rdečih krvnih celic in seštevanja rdečih krvnih celic. Na viskoznost krvi vplivata tudi temperatura in pretok, ki sta odvisna od stanja posod in tudi od krvnega tlaka. Telo lahko uravnava pretok krvi v posamezne organe s spreminjanjem posameznih parametrov. Cilj je, da se potrebe vsakega posameznega organa optimalno pokrijejo.

Uredba tudi zagotavlja, da kljub tlačnim razlikam med fazo izmetanja (sistola) in fazo polnjenja (diastola) srca večina krvi enakomerno teče po telesu. Funkcija vetrne komore glavne arterije (aorte) zagotavlja tudi ta enakomeren pretok krvi. Aorta se med sistolo razširi. Tako absorbira nekaj krvi, ki se vrže ven. Med diastolo se skrči in zbrana kri teče v žilni sistem. Če posode ne bi reagirale s to elastično ekspanzijo, bi kri v telesu vedno tekla po telesu.

Val krvnega tlaka se v mladosti giblje skozi telo v povprečju šest metrov na sekundo. Pri starejših se tokrat zaradi nižje vaskularne elastičnosti tokrat podvoji na dvanajst metrov na sekundo.

Pretok krvi v arterijah je v veliki meri odvisen od črpalne zmogljivosti srca. V žilah igrajo vlogo tudi drugi mehanizmi. Tu so na primer pomembne venske zaklopke. Preprečujejo, da bi kri pritekla nazaj. Tudi okoliške mišice uporabljajo mišične črpalke, s katerimi zagotavljajo, da lahko venska kri priteka nazaj s oboda v srce.

Bolezni in bolezni

Moten pretok krvi v arterijskem sistemu vodi do nezadostne oskrbe organov in tkiv s kisikom in hranili. Bolezen, ki jo povzroči moten pretok krvi, je na primer periferna arterijska okluzivna bolezen (PAD). Nastane zaradi postopne okluzije arterij v nogi ali roki. Zaradi arterioskleroze kri v prizadetih žilah ne more več moteti. Obstaja premajhna oskrba nog ali rok. V I. fazi bolezni pacienti običajno še ne opazijo motenega pretoka krvi. V fazi II, vmesni klavdikaciji, pri hoji razvijejo nelagodje. V fazi IIb je razdalja hoje brez simptomov manjša od 200 m. Fazo III spremljajo celo bolečine v mirovanju. V fazi IV se zaradi nezadostne oskrbe razvijejo razjede in nekroze.

Protivrednost PAOD v venskem sistemu je kronična venska insuficienca. Zaradi patološke spremembe v nogah se pojavijo ovire pretoka in motnje mikrocirkulacije na območju stopal in spodnjega dela noge. Kronično vensko insuficienco povzroči zvišanje tlaka v venah nog. Tlak se lahko poveča, na primer zaradi tromboze v venah nog, manjkajoče mišične črpalke ali nepravilnega delovanja venskih zaklopk. Moten pretok krvi povzroči nastanek edema na spodnjih nogah. Vidne so tudi temno modre kožne spremembe. Drugi stadij spremljata hemosideroza in purpura na koži spodnjih nog. To vodi v kongestivni ekcem in modro obarvanost kože. Končna stopnja kronične venske insuficience je razjeda na nogah. Gre za globoko in jočno rano na spodnjem delu noge. Sprožilec je pogosto manjša poškodba, ki je zaradi motenega pretoka krvi ne more ozdraviti.

Razjeda na nogah se pogosteje pojavlja tudi pri diabetes mellitusu. Tudi tukaj je vzrok motnja krvnega pretoka. Potek diabetesa mellitusa vodi tako v moteno mikrocirkulacijo kot v moteno makrocirkulacijo.