The Ansa cervicalis (profunda) oz Živčna zanka vratu leži pod sternokleidomastoidno mišico in vsebuje vlakna iz segmentov cervikalne hrbtenjače C1 do C3. Odgovoren je za nadzor spodnjih podkožnih mišic (infrahyoidnih mišic) in v primeru lezije lahko povzroči motnje pri požiranju.
Kaj je ansa cervicalis?
Ansa cervicalis je zanka živcev, ki leži pod sternokleidomastoidno mišico v vratu. Brez dodatka zdravilo običajno pomeni ansa cervicalis profunda, ki je prvotno ime zanke.
Anatomija, ki se uporablja za razlikovanje med površinsko zanko materničnega vratu (Ansa cervicalis superficialis) in globoko zanko materničnega vratu (Ansa cervicalis profunda). Ansa cervicalis superficialis predstavlja povezavo med dvema živcema: Ne nahaja se spodaj, temveč na sternokleidomastoidni mišici in povezuje transverzalni kolni živec z vejo obraznega živca. Slednja predstavlja vejo obraznega živca (nervus facialis), kar ustreza sedmemu lobanjskemu živcu. Izraz Ansa cervicalis superficialis se v novi nomenklaturi ne pojavlja več. Manj pogosto anatomijo imenujejo tudi ansa cervicalis ansa hypoglossi, saj teče v karotidnem trikotniku (Trigonum caroticum) poleg živčnega hipoglosa.
Anatomija in struktura
Na osnovi njihovih vlaken lahko anatomsko ločimo dve korenini ansa cervicalis: radix inferior in radix superior. Živci, ki spadajo v manjši radiks, segajo v segmente vratne hrbtenjače C2 in C3.
V nasprotju s tem je vrhunski radiks sestavljen iz vlaken, ki so dodeljena segmentoma hrbtenjače C1 in C2. Obe korenini ansa cervicalis vsebujeta živčne vrvice, ki izvirajo iz materničnega pleksusa in vsebujejo tako motorna kot senzorična vlakna. Cervikalni pleksus je pleksus živcev v človeškem vratu in ne vključuje samo aksonov iz segmentov C1 do C3, temveč tudi C4 in (v manjši meri) C5.
Ansa cervicalis se nahaja pod sternokleidomastoidno mišico, ki sodeluje pri določenih gibih glave in deluje kot pomožna mišica, ki podpira dihanje. V toku v vratu ansa cervicalis najprej preide notranjo jugularno veno in nato prednjo lestvico mišice, preden doseže karotidni trikotnik (karotidni trikotnik). Tam se sreča s podjezičnim živcem (nervus hypoglossus ali 12. kranialnim živcem), s katerim ansa cervicalis nima anatomske ali funkcionalne povezave.
Funkcija in naloge
Živčna vlakna iz ansa cervicalis nadzorujejo gibe spodnjih podkožnih mišic. To je znano tudi kot infrahyoidne mišice in je sestavljeno iz omohyoideus mišice, sternohyoideus mišice, sternothyroideus mišice in tireoyoideus mišice. Kot skupina spodnji podkonični mišici sodelujeta skupaj z drugimi mišicami (na primer zgornjimi kolčnimi mišicami ali suprahyoidnimi mišicami) v procesu požiranja, kar zahteva natančno koordinacijo gibov.
Kompleksno prepletanje mišic je pri zdravih ljudeh možno zahvaljujoč požiralnim središčem v možganskem steblu in možganu ter medsebojni povezanosti inervacijskih perifernih živcev.
Ta motorna živčna vlakna so efektivne poti, ki se spustijo iz možganov skozi hrbtenjačo in preko hrbteničnih živcev končno dosežejo periferni živčni sistem. Nevronski signal se spreminja iz ene živčne celice v drugo s križanjem biokemijskih sinaps. Na takem prehodnem mestu lahko živci obdelajo informacije, ki prispejo do njihove membrane. V ta izračun so po načelu seštevanja vključeni aktivacijski (ekscitatorni) in zaviralni (zaviralni) akcijski potenciali, ki upoštevajo tudi njihove prednosti. Na mišičnih celicah tvori motorna končna plošča povezavo z napajalnim živcem.
Skupna innervacija infrahyoidnih mišic s strani ansa cervicalis pomaga uskladiti njihovo gibanje med požiranjem: mišice, ki se sočasno stisnejo, lahko prejemajo električne signale iz iste živčne poti, ki se pozneje razdeli na posamezna vlakna. Način, kako privlači različne mišične celice. Poleg tega interakcija pomaga samodejno zavirati določene mišice, medtem ko so druge aktivne. Takšna inhibicija preprečuje, da bi se mišice med seboj motile.
Tu lahko najdete svoja zdravila
➔ Zdravila za parestezijo in motnje krvnega obtokaBolezni
Poškodba ansa cervicalis lahko poslabša delovanje infrahioidnih mišic in vodi do motenj požiranja (disfagija).
Množice tumorjev, poškodb in okužb v tkivu lahko neposredno poškodujejo ansa cervicalis. Ker njena živčna vlakna izvirajo iz materničnega pleksusa, lezija pleksusa prizadene tudi ansa cervicalis. Sevalna terapija za zdravljenje raka dojke lahko v nekaterih primerih poškoduje vratni pleksus in povzroči odpoved živčnih vlaken, ki tečejo tudi skozi ansa cervicalis.
Manjkajoči ali napačni prenos informacij v zanki vratnega živca pa je lahko tudi posledica živčno-mišičnih bolezni, kot je miastenija gravis. Pri tej bolezni blokirani receptorji za acetilkolin poslabšajo prenos signala na končni plošči motorja. Myasthenia gravis običajno prizadene očesne mišice, preden mišice, ki držijo glavo in obrazne mišice, trpijo tudi zaradi ohromelosti. Živčno-mišična motnja se lahko razširi na druge mišice, vključno z dihalnimi mišicami. Možni živčno-mišični vzroki motenj požiranja vključujejo tudi Guillain-Barréjev sindrom (ki ga povzroča vnetje živcev) in miotonično distonijo (kar vodi do motenj tonusa).
Še bolj v hierarhiji obdelave informacij lahko možganske bolezni privedejo do tega, da ansa cervicalis prejema nezadostne živčne signale in disfagijo. Upoštevajo se nevrodegenerativne bolezni, kot so Alzheimerjeva, Parkinsonova, ALS in Huntingtonova koreja, pa tudi tumorji, možganske kapi in krvavitve v možganih.
