Pojasnimo, kaj so pravni akti in dejstva, v čem se razlikujejo, njihove značilnosti, kako so razvrščeni in primeri.
Kaj so pravni akti in dejstva ter v čem se razlikujejo?
V jeziku Prav, pogosto govorimo o pravnih dejstvih in pravnih aktih, dvoje konceptov ki označujejo različne referente v vrstnem redu sodna praksa, in to je treba opredeliti ločeno.
Na prvem mestu je pravno dejstvo vsak dogodek, pojav ali dejanje naravnega ali človeškega izvora, za katerega ustrezni zakonodajalci menijo, da povzroča pravne učinke ali posledice, kot so nastanek, sprememba ali prenehanje pravic in obveznosti.
Z drugimi besedami, pravno dejstvo je vse, kar se lahko zgodi in ima pravne posledice, glede na to, kar je tipizirano v nekaterih zakon, pravilo, navada ali odlok.
Pravna dejstva so torej izjemno raznolika in so razvrščena glede na njihov naravni in človeški izvor, odvisno od tega, ali so posledica človekovega ravnanja ali ne. Pravni akti so vrsta pravnega dejstva, kot bomo videli kmalu. Primeri pravnih dejstev so: smrt, rojstvo posameznika, razglasitev vojne, naravna nesreča, zdravstvena katastrofa.
Pravni akti so tudi pravna dejstva, vendar vedno prostovoljna, ki so namenjena ustvarjanju pravnih posledic v skladu z zakonom, ali ustvarjajo, spreminjajo ali ugasnejo pravice in obveznosti.
Zato so vedno plod Volja in zahtevajo prisotnost treh osnovnih elementov: enega ali več subjektov, ki izražajo svojo voljo, predmeta ali namena pravnega akta in pravno razmerje ki jih veže.
V veliko zakoni, so pravni akti razvrščeni po različnih merilih, kot so:
- Glede na vrsto delovanja jih lahko razdelimo na pozitivne in negativne. Prvi obsegajo izvršitev ali izvedbo dejanja (na primer opravljanje dela), drugi pa zahtevajo njegovo opustitev ali vzdržnost (nepribliževanje osebi, ki je na primer vložila prepoved približevanja).
- Glede na število udeleženih strani jih lahko razdelimo na enostranske in dvostranske. Pri prvem posega volja ene stranke (kot so na primer oporoke), pri drugem pa je potrebno soglasje dveh ali več strank (kot na primer pri kupoprodajnih pogodbah).
- Glede na razmerje z zakonom jih lahko razdelimo na formalne in neformalne. Prvi zahtevajo spoštovanje zakona glede na njegove formalnosti (npr Pogodba o delu, na primer), medtem ko slednji ne zahtevajo veljavnosti slovesnosti (kot je na primer ustni dogovor med strankama).
- Glede na razporeditev obveznosti jih lahko razvrstimo kot brezplačne in obremenjujoče. Pri prvem gre obveznost na eno stranko ali posameznika po načelu liberalnosti (kot na primer pri donaciji), pri drugem pa so obveznosti vzajemne in sta oba subjekta zavezana hkrati. (kot na primer v primeru najemne pogodbe).
Razlika med dejstvi in pravnimi akti
Temeljna razlika med pravnimi dejstvi in pravnimi akti je po večini zakonov povezana z izvorom dogodka, ki povzroči pravne posledice.
Če je omenjeni dogodek naraven ali družbeni, brez neposrednega posredovanja volje ene od strank, se šteje za pravno dejstvo. Nasprotno, v pravnem aktu posega izrecna volja strank, ki zahtevajo določeno pravno posledico.
Na primer: otrok ob rojstvu pridobi določeno vrsto pravic, ki jih daje zakon in pravni sistem, ne da bi jih moral izrecno zahtevati (saj med drugim tega še ne more), kot je pravica do državljanstva. Njegovo rojstvo je torej pravno dejstvo.
Če pa bo ta isti posameznik pozneje želel skleniti novo državljanstvo in se odpovedati tistemu, ki ga je pridobil ob rojstvu, bomo namesto tega v prisotnosti pravnega akta, saj v tem primeru glede pravne posledice posreduje izrecna volja posameznika. ki jih želi pridobiti. : izumrtje njihovega državljanstva in pridobitev drugega.