- Kaj je Veliki teden?
- Kdaj se praznuje veliki teden?
- Veliki četrtek
- Veliki petek
- Velika sobota
- velikonočna nedelja
Pojasnimo, kaj je veliki teden za kristjane, kdaj ga praznujemo in kaj se spominja vsak njegov dan.
Kaj je Veliki teden?
Veliki teden ali Semana Mayor je eno najpomembnejših letnih ljudskih praznovanj v krščanski kulturi, ki spominja na različne stopnje pasijona Jezusa Kristusa: od njegovega vstopa v Jeruzalem do križevega pota, smrti in vstajenja. Veliki teden je eden izmed letnih trenutkov največje liturgične intenzivnosti in ritual od krščanstvo.
V verskem smislu veliki teden predstavlja zadnji teden mesije na Zemlji. Zaradi tega se njene obredne vsebine gibljejo od zmagoslavnega, do tragičnega in veličastnega.
Običajno se praznuje na spremenljiv datum v letu, med marcem in aprilom, po cvetni nedelji, od pepelnične srede pa so dnevi »sveti dnevi«. Med vsemi je najpomembnejše tako imenovano "velikonočno tridnevje" (iz latinščine Triduum Paschale), ki poteka od velikega četrtka do velikonočne nedelje (ali nedelje vstajenja).
Veliki teden je sprva sovpadal z veliko nočjo, njeni kriteriji za praznovanje pa so bili bolj ali manj enaki kot pri slednji. Zaradi tega kristjani Jezusa iz Nazareta obravnavajo kot »pashalno jagnje«, čigar žrtev je omogočila očiščenje grehov človeštva.
Prav tako so veliki teden prvi praznovali judovski privrženci Kristusa, torej prvi kristjani, pozneje pa sami pokristjanjeni Rimljani, katerih najstarejši zapisi v zvezi s tem so iz četrtega stoletja.
Vendar, ko se je krščanstvo razširilo na vse regije Evrope, severni Afrika in Bližnjem vzhodu so bili njegovi obredi pomešani s številnimi poganskimi tradicijami, kot je praznovanje pomladi.
Zato se današnji Veliki teden na različnih krščanskih območjih sveta praznuje na različne načine, pri čemer se opira na različne načine predstavljanja in simboliziranja trpljenja Jezusa Kristusa med križevim potjo ter kasnejše slave njegovega vstajenja.
Običajno so v krščanskih državah od velikega četrtka do velikonočne nedelje običajno prazniki, ne delovni dnevi.
Kdaj se praznuje veliki teden?
Praznovanje velikega tedna poteka na spremenljive datume, med 22. marcem in 25. aprilom, pred katerim je vedno posojen in uokvirjena med cvetno nedeljo in velikonočno ali vstajensko nedeljo. Za to obstaja zgodovinski razlog.
Prve norme za praznovanje »krščanske pashe« so bile določene na prvem koncilu v Niceji leta 325, da bi rešili zmedo v zvezi s tem ( computus paschalis), ki je nasprotoval nazorom Rimske in Aleksandrijske cerkve.
Tako je bilo sklenjeno, da se krščanska pasha praznuje vedno na nedeljo, da ne sovpada z judovsko, in da naj bo le enkrat na leto, saj se je novo leto takrat začelo na spomladansko enakonočje. Vendar so se astronomska neskladja nadaljevala med obema cerkvama, ki sta veliko noč praznovali v 4-dnevnem razmiku.
Tako je bila potrebna nova reforma obrednega koledarja, ki jo je leta 525 predlagal bizantinski menih Dioniz Skopki (ok. 465-550). Prav on je ustvaril tudi poimenovanje Anno Domini (“ Gospodovo leto ") To je omogočilo, da je gregorijanski koledar nadomestil julijanski. Ko se je Rim prepričal o prednostih aleksandrijskega načina izračunavanja velike noči, je bilo ugotovljeno, da:
- Veliko noč je treba vedno praznovati v nedeljo. Ta nedelja mora biti tista, ki sledi prvi polni luni borealne pomladi, da ne sovpada z judovsko pasho.
- Velikonočna luna mora nastopiti na ali takoj po spomladanskem enakonočju na severni polobli. To enakonočje mora nastopiti med 20. in 21. marcem.
Na ta način smo prišli do trenutnega izračuna, kdaj se praznuje veliki teden.
Veliki četrtek
Veliki četrtek je prvi dan velikonočnega tridnevja, torej najpomembnejših dni velikega tedna. Praznuje se v četrtek pred velikonočno nedeljo, s čimer se zaključi postni cikel. Katoliška cerkev se na ta dan spominja evharistije pri zadnji večerji Jezusa Kristusa in njegovih apostolov ter umivanja nog, ki ga je opravil mesija.
Kasneje se ob »sveti uri« spominjamo molitve Jezusa Kristusa v vrtu oljk, pa tudi Judove izdaje in Jezusovega ujetja s strani rimskih oblasti.
Praznovanja velikega četrtka se od države do države zelo razlikujejo, vendar običajno vključujejo poleg ustreznih maš tudi slovesne procesije z veliko navzočnostjo ljudi.
Veliki petek
Peti dan velikega tedna je morda najbolj reprezentativen za praznovanje in tisti, ki najgloblje spominja na življenje Jezusa iz Nazareta, saj je bil dan križevega pota, križanja in smrti Jezusa Kristusa.
Slovesne slovesnosti tega dne so običajno polne rdečih okraskov in trenutkov tišine, saj je dan žalovanja. Veliki petek in velika sobota sta edina dneva krščanske liturgije, v kateri se ne maša.
Katoliška cerkev svojim vernikom zapoveduje post in vzdržnost, zlasti glede uživanja rdečega mesa, številne druge krščanske cerkve pa ponujajo posebne službe in prepovedujejo opravljanje posvetnih del.
Velika sobota
Velika sobota je dan čakanja na vstajenje Jezusa Kristusa, v katerem se spominjamo njegovega spusta v grob in njegove poti v brezno. Tako kot (in še veliko več) kot veliki petek je dan žalovanja, obrednega molka, v katerem se ne maša in ne delijo drugi zakramenti.
Tradicionalno se je ta dan imenoval sobota slave, saj so praznovanje vstajenja praznovali že zjutraj, po liturgični reformi velikega tedna leta 1955 (ki jo je izvedel papež Pij XII) pa so uporabili »veliko soboto« in post. eno do tri ure pred nočnim obhajilom, ko se začne velikonočna vigilija, od noči na veliko soboto do zgodnjega jutra na velikonočno nedeljo.
velikonočna nedelja
Velikonočna nedelja, nedelja slave ali nedelja vstajenja je dan, ko se zaključuje veliki teden in praznuje vstajenje Jezusa Kristusa tri dni po njegovi smrti na križu. To praznovanje se začne po velikonočni vigiliji in traja en teden, do velikonočne osmine, in je eno najpomembnejših v krščanskem koledarju.
Njegovo praznovanje običajno vključuje verske procesije in liturgična praznovanja, pa tudi okrasitev velikonočnih jajc in druge vrste praznovanj, odvisno od države in lokalne kulture.
Teološki pomen velikonočne nedelje je povezan z obnovo zaobljub in potrditvijo prihajajoče božje sodbe, ki jo je daroval človeštvo novo zavezo zahvaljujoč žrtvovanju mesije, Jezusa Kristusa.