• Kaj so prostovoljna in neprostovoljna gibanja?
• Primeri prostovoljnih gibanj
• Primeri neprostovoljnih gibov

Pojasnimo, kaj so prostovoljni in neprostovoljni gibi, značilnosti vsakega posebej in različne primere.

Prostovoljni gibi imajo na splošno poseben namen in se jih naučimo.

Kaj so prostovoljna in neprostovoljna gibanja?

Človeško telo, tako kot pri drugih živa bitja obdarjen z a živčni sistem, je sposoben različnih oblik gibanja, kot so prostovoljni gibi in neprostovoljni ali refleksni gibi. Kot pove že ime, so prvi odvisni od naše volje in so podvrženi našemu nadzoru, drugi pa so zunanji glede na voljo in se pojavljajo sami.

Ker so odvisni od živčnega sistema, so ti gibi znani tudi kot živčna dejanja, vsaka pa je odvisna od drugega organa v telesu: pri prostovoljcih so v glavnem vključeni možgani, nehotne pa hrbtenjača, tj. se pojavijo brez vpletenosti možganov.

Obe vrsti gibanja sta bistveni za preživetje in prilagajanje organizma. Vendar se vsak od njih odziva na različne dražljaje in posebne pogoje.

Prostovoljna gibanja so tista, ki živim bitjem omogočajo, da se odločajo, izvajajo konkretna dejanja in načrtujejo, torej aktivno skrbijo za svoje dobro počutje. Medtem ko se refleksi odzivajo na veliko bolj primitivno in primarno raven samoohranitve, torej poosebljajo težnjo telesa, da se zaščiti.

Vsako vrsto gibanja lahko označimo posebej:

Prostovoljni gibi. Kot smo rekli, so tisti, pri katerih poseže vest, da se lahko odločimo, ali jih bomo izvajali ali ne, na kakšen način in za koliko časa. Na splošno imajo določen namen in se učijo, torej njihova realizacija je odvisna od vaje in jih ne moremo izvajati v nezavesti ali spanju. Ta gibanja se izvajajo po naslednji shemi:

• Naša čutila zaznajo dražljaje iz okolja in živčni sistem posreduje informacije v možgane.
• Informacije se obdelujejo in odziv se izvede v čelnem režnju možganov.
• Odziv se preko živčnega sistema prenaša na hrbtenjačo, od tam pa na mišice, potrebne za gibanje.

Nehoteni gibi So tiste, pri katerih zavest ne posega, ampak se pojavljajo »avtomatsko«, zato jih imenujemo tudi refleksni gibi. Mnogi se zaradi tega pojavijo pri spečih ali komatoznih osebah. Običajno so hitri, neprostovoljni in na splošno odvisni od intenzivnosti dražljaja, ki jih povzroča.

Vendar pa je mnoge od njih mogoče do neke mere ukrotiti ali nadzorovati. Izvajanje tega gibanja vključuje naslednje faze:

• Proizvaja se zunanji dražljaj, ki ga zajamejo čutila in ga prenese živčni sistem.
• Informacije iz dražljaja dosežejo hrbtenjačo in sprožijo avtomatski odziv, ki zaobide možgane.
• Odgovor se takoj prenese na mišice, ki ga bodo morale izvajati s strani živčnega sistema.

Primeri prostovoljnih gibanj

Primerov prostovoljnih gibanj ni težko najti. Služi vsem, kar počnemo z izrecnim namenom in prek naučenih vzorcev, kot so:

• Ples
• Počešite lase
• Obrijte brado
• Igrati nogomet
• Dvigovanje uteži
• Zabijanje vijaka ali zabijanje žeblja
• Govoriti
• Jesti
• piši
• Nalijte si kozarec vode
• Pomesti sobo
• Ljubiti se
• Voziti avto
• Igrajte glasbilo

Primeri neprostovoljnih gibov

Nehoteni gibi se imenujejo tudi refleksi.

Morda mnogi od njih vsak dan ostanejo neopaženi, kako samodejni so, vendar ne bi smelo biti težko prepoznati neprostovoljnih gibov, kot so:

• Sline
• Pospešite srčni utrip
• Umik roke pred bolečim dražljajem (ubod, opeklina)
• Sesalno gibanje dojenčkov
• Kolenski refleks, ki nam ga pregledajo zdravniki
• Zaščitite glavo pred udarcem z rokami
• Gag refleks, ko nekaj ovira grlo