• Kaj je status spletnega mesta?
• Kdaj in kako se razglasi obsedno stanje?
• Primeri stanja spletnega mesta
• Stanje alarma
• Izredno stanje
• vojno stanje

Pojasnjujemo, kaj je obsedno stanje, v katerih primerih se razglasi in kako. Tudi, kaj so alarm in izredne razmere.

Obsedno stanje je pravni mehanizem, ki ga predvideva ustava.

Kaj je status spletnega mesta?

notri ustavna pravica, je obsedno stanje ena od vrst izrednih režimov, ki a vlada lahko izjavi, ko se je prisiljen soočiti s posebej resnimi in izrednimi situacijami in se mora sprostiti zakoni Y pravila običajno. Ta vrsta pravnega mehanizma je običajno predvidena v ustavi države, s podrobnostmi o posebnih pogojih, ki jih upravičujejo, in načinih, na katere jih je treba razglasiti.

Natančneje, obsedno stanje je sestavljeno iz stanja, ki je zelo blizu vojna, pri čemer obstaja resna grožnja za preživetje narod ali njihova življenja državljani. To upravičuje začasno ukinitev nekaterih pravnih jamstev in začasen prenos večje moči in protagonizma na oborožene sile, tako da imajo potrebne vire za rešitev naroda.

Običajno obsedno stanje razglasi izvršilna oblast države in ga nato potrdi zakonodajna oblast (parlament), saj se celotna država organizira za soočanje z izjemno grožnjo, kot je invazija sovražne vojske, vsedržavna oborožena vstaja ali kakšen drug katastrofalen dogodek, ki zahteva diskrecijsko uporabo sile.

Kdaj in kako se razglasi obsedno stanje?

Razglasitev obsednega stanja je odločitev javna pooblastila, zlasti izvršilne in zakonodajne oblasti, pred resno ogroženostjo preživetja naroda. Natančni pogoji, pod katerimi je ta izjava izdelana, pa se lahko razlikujejo glede na pravni sistem posamezne države, na primer:

• Obsedno stanje v Čilu. V veljavni čilski ustavi je obsedno stanje urejeno (skupaj z drugimi režimi izjem) v členih 39 do 45, pa tudi v organskem ustavnem zakonu o izjemah. Tam je podrobno navedeno, da razglasitev obsednega stanja ustreza le razlogom višje sile, kot so vojna, državljanska vojna ali stanja notranjih nemirov, in da jo mora v naslednjih petih dneh razglasiti predsednik in potrditi kongres. . Obstaja tudi možnost, da ne čakamo na potrditev kongresa, vendar je v tem primeru lahko omejena le pravica do sestajanja. V vseh primerih bo obsedno stanje trajalo le 15 dni, ki se lahko nato obnovijo.
• Oblegano stanje v Španiji. V sedanji španski ustavi je obsedno stanje podrobno opisano v četrtem odstavku 116. člena, kjer je zapisano, da »… ga bo razglasila absolutna večina kongresa poslancev na izključni predlog vlade. Kongres bo določil njen teritorialni obseg, trajanje in pogoje. Pogoji za njegovo aktiviranje pa so razviti v organskem zakonu 4/1981, ki kot razloge navaja "... upor ali dejanje sile proti suverenost ali neodvisnost od Španije, njeno ozemeljsko celovitost ali ustavno ureditev, ki jih ni mogoče rešiti z drugimi sredstvi«.
• Oblegano stanje v Argentini. V veljavni argentinski ustavi je obsedno stanje obravnavano v različnih členih.V 23. členu je pojasnjeno, da se v primeru notranjega nemira ali zunanjega napada, ki »... ogroža izvrševanje te ustave in z njo ustanovljene oblasti, razglasi obsedno stanje v pokrajini oz. ozemlje tam, kjer je kršenje reda in miru, ustavna jamstva tam suspendirajo«. Razglasitev obsednega stanja ustreza predsedniku po 99. členu, vendar se natančni mehanizmi za njeno odobritev razlikujejo glede na vzrok: če gre za notranji vzrok, ustreza poslanski zbornici (75. člen), medtem ko, če gre za zunanji vzrok, ustreza senatu (čl. 61).
• Oblegano stanje v Mehiki. V sedanji mehiški ustavi obsedno stanje ni obravnavano s tem imenom, vendar so njegovi mehanizmi razloženi v členu 29. Tam je navedeno, da ga mora razglasiti predsednik republike in potrditi kongres Unije, vedno, da obstajajo »… primeri invazije, resne motnje v mir javnost ali katera koli druga, ki postavlja na družbe v resni nevarnosti ali spopadu«. V istem členu je pojasnjeno, da se ustavne pravice lahko zadržijo le začasno, kadar njihov obstoj predstavlja oviro za hitro in učinkovito soočanje z grožnjo, in z opaznimi izjemami pravic otroka, človekove pravice in drugi Temeljne pravice Kot je pravica do življenja, pravno priznanje, verska svoboda, do svobode vesti, pa tudi do prepovedi suženjstvo in suženjstvo, prisilno izginotje ljudi in mučenje.
• Oblegno stanje v Peruju. V sedanji perujski ustavi mora obsedno stanje narekovati predsednik republike, ki se mora o tem dogovoriti s svetom ministrov in o tem poročati nacionalnemu kongresu, v skladu s členom 137.Omenjeno obsedno stanje ne sme trajati več kot 45 neprekinjenih dni in je upravičeno »v primeru invazije, tuje vojne, državljanske vojne ali neposredne nevarnosti njihovega nastanka, z navedbo temeljnih pravic, katerih uresničevanje ni omejeno ali začasno odvzeto«. Za podaljšanje obsednega stanja je potrebna odobritev kongresa, ki se mora v takšnih primerih sestati v celoti, vendar ni časovne omejitve, za koliko časa se lahko podaljša.
• Oblegno stanje v Kolumbiji. V sedanji kolumbijski ustavi obsedno stanje ni izrecno predvideno, temveč so predvidena tri možna izredna stanja, ki razlikujejo med možnimi vzroki za začasno zadržanje ustavnih jamstev: stanje tuje vojne, stanje notranjih nemirov in izredno stanje. V teh državah kongres obdrži vse svoje naloge, da zagotovi sorazmernost ukrepov in ohranitev demokracijaČlovekovih pravic in temeljnih svoboščin torej ni mogoče začasno odvzeti, niti ne prekiniti normalnega delovanja javne oblasti, trajanje teh izrednih stanj pa mora biti vedno vnaprej opredeljeno. Izredna stanja lahko razglasijo predsednik in njegovi ministri, ki bodo imeli popolno diskrecijsko pravico v svojih mandatih, a bodo tudi neposredno odgovorni za dejanja, storjena v tem obdobju.
• Obsedno stanje v Braziliji.V sedanji brazilski ustavi je obsedno stanje podrobno opisano v členu 137, kjer je izrecno navedeno, da ima predsednik republike pravico zahtevati nacionalni kongres (po posvetovanju s svetom republike in nacionalno obrambo). Svet, organi, pooblaščeni za podajanje mnenj o zadevi) razglasitev obsednega stanja, kadar pride do "resnega nemira z nacionalnimi posledicami ali dogodkov, ki kažejo na neučinkovitost ukrepa, sprejetega med obrambnim stanjem" ali "razglasitve vojnega stanja ali odgovora na tujo oboroženo agresijo. Zato končna odločitev v tej zadevi ustreza absolutni večini nacionalnega kongresa, ki mora odločiti in sporočiti trajanje obsednega stanja in jamstva, ki so v tem obdobju začasno preklicana in ne smejo presegati 30 dni, vendar se lahko obnovijo. za enaka ali krajša obdobja. Ustava tudi podrobno določa dejanja, ki jih je dovoljeno izvajati proti državljanom v času obleganega stanja, pri čemer so izključene kršitve temeljnih človekovih pravic.

Primeri stanja spletnega mesta

Obsedno stanje je bilo razglašeno v naslednjih državah in zgodovinskih trenutkih:

• V Argentini leta 1985 je vlada Raúla Alfonsína odredila oblegalno stanje za 60 neprekinjenih dni, sredi konteksta gospodarska kriza, politične in družbene, ki so se poslabšale zaradi grožnje z bombami v različnih šolah v prestolnici (29 so jih morali izseliti v istem dnevu) in nasilnih napadov na sedež poveljstva vojske.
• Med letoma 1970 in 1991 je Kolumbija izkusila notranje civilne in vojaške konflikte, ki so utemeljevali dekret o oblegalnem stanju za skoraj 17 neprekinjenih let. Podaljšanje tega izjemnega režima za nedoločen čas je bil eden od vzrokov za njegovo zatiranje v novi kolumbijski ustavi.
• Leta 2021 je takratni predsednik Čila Sebastián Piñera uvedel oblegalno stanje v 72 južnih občinah države kot odgovor na nasilje in napadi različnih skrajnih skupin Mapuče, ki so zahtevale vrnitev ozemlja svojih prednikov.

Stanje alarma

Situacije, kot so epidemije, si zaslužijo nenavadno odločanje.

Še en izmed izjemnih režimov, predvidenih v številnih nacionalnih ustavah, je alarmno stanje, ki je razglašeno kot izjemen odziv vlade države, da se sooči z nenavadnimi situacijami, ki preprečujejo normalno in vsakodnevno delovanje javnih pooblastil. institucije.

Te situacije so lahko epidemije, resni naravni pojavi ali razmere družbenih motenj, ki upravičujejo sprejemanje nenavadnih političnih, gospodarskih in družbenih odločitev, kot je delegiranje funkcij z ene agencije na drugo, mobilizacija oboroženih sil ali sprejemanje drugih strateških odločitev. lokalni ali državni ravni.

Izredno stanje

Izredno stanje je še en izjemen režim, prisoten v številnih nacionalnih ustavah, ki pomeni korak dlje od alarmnega stanja, to pomeni, da se uporablja v hujših situacijah, v katerih vlada zahteva izredna, posebna pooblastila ali sposobnosti. in začasno.

Na ta način lahko izvajate dejanja, ki bi bila običajno predmet rednih, počasnih postopkov in z večjim birokratskim nadzorom, vendar jih občutek nujnosti zahteva hitro in učinkovito. Te vrste držav se običajno določijo pred velikimi naravne nesreče, situacije notranjega nemira, hit države, med ostalimi.

vojno stanje

Vojno stanje se nanaša na državljansko vojno, upor ali invazijo tujih sil.

Vojno ali vojno stanje je najresnejši izmed izjemnih režimov, ki jih predvideva večina nacionalnih ustav. To je popolna mobilizacija države za soočanje s situacijo državljanske vojne, odprtega upora ali invazije tujih sil, kar pomeni popoln nadzor države s strani oboroženih sil in zamenjavo civilnega reda z vojaškim redom.

Tako se razveljavijo številni zakoni in razveljavijo številna jamstva, odvisno od resnosti situacije, za hitro in učinkovito sojenje pa so zadolžena vojaška sodišča, kar pogosto pomeni uporabo smrtne kazni in drugih skrajnih rešitev.