• Kaj je argument?
• Vrste argumentov (s primeri)

Razložimo, kaj je argument, in vam ponudimo primere vsake vrste argumenta ter izpostavimo značilnosti vsakega posebej.

Cilj argumenta je prepričati sogovornika ali ga spodbuditi k določenemu dejanju.

Kaj je argument?

A plot je besedni izraz a sklepanje ali enega ideja, ki želi dokazati, opravičiti ali ovreči a predlog bodisi diplomsko delo. Preprosteje povedano, to je sklepanje, ki ga uporabljamo za napad na ideje drugih ljudi ali obrambo lastnih v razpravi ali pogajanju.

Argumenti so vedno oblikovani kot predlog, zanje pa je značilno, da so nujno koherentni in dosledni, kar pomeni, da morajo imeti očiten smisel in si ne morejo nasprotovati. Njegov cilj je vedno prepričati sogovornika ali spodbuditi v njem določeno dejanje ali ovreči razmišljanje (in preprečiti dejanje), bodisi z uporabo razuma bodisi z afektacijo čustva.

Na primer, argumenti so argumenti, ki jih navede zagovornik na sojenju, da bi prepričal sodnika in poroto, da obtoženec ni kriv, kot je obtožen; ampak tudi tiste, ki jih uporablja tožilec, da ovrže obrambo obtoženca in ga obsodi.

Z logičnega vidika so vsi argumenti sestavljeni iz niza prostorov ki vodijo do a sklep odločen. Zato so argumenti razvrščeni glede na vrsto postopka, uporabljenega za doseganje zaključka, kot sledi:

Vrste argumentov (s primeri)

1. Deduktivni argumenti

Deduktivni argumenti so tisti, ki uporabljajo odbitek kot metodo za pridobivanje zaključkov, ki gredo od splošnega k posameznemu. Na primer:

• Vsi ljudje smo smrtni. Sem človek. Torej bom zagotovo nekega dne umrl.
• Če so vsi planeti okrogli in je tudi Zemlja planet, je gotovo tudi Zemlja okrogla.
• Vse živali dihajo in vse ptice so živali, zato vse ptice nujno dihajo.
• Noben človek še ni stopil na Mars in Mars je najbližji planet Zemlji, zato noben človek še ni stopil na zunanji planet.

2. Induktivni argumenti

Induktivni argumenti so tisti, ki uporabljajo indukcijo kot metodo za doseganje svojih zaključkov, pri čemer gredo od posameznega k splošnemu. Na primer:

• Jaz sem smrtnik. Moji starši so smrtni. Moji prijatelji so smrtni. Zato so vsi ljudje smrtni.
• Moj prijatelj ima avto FIAT, ki se odlično pelje. Moja teta je imela avto FIAT, ki se je tudi zelo dobro vozil. Avtomobili FIAT morajo torej delovati zelo dobro.
• Ko sem bil v Braziliji, sem jedel zelo dobro hrano. Ko sem bil v Venezueli, sem jedel zelo dobro hrano. To pomeni, da v Južni Ameriki jedo zelo okusno hrano.
• Danes je ponedeljek in nimam službe. Tudi naslednji ponedeljek. Možno je, da ob ponedeljkih spet ne bo delal.

3. Abduktivni argumenti

Abduktivni argumenti so tisti, ki uporabljajo na videz nepovezane premise za vzpostavitev verjetnega, a nepreverljivega zaključka. Na primer:

• Sinoči je bilo zelo vroče. Danes sem se zbudil z glavobolom. Moj glavobol je morda posledica včerajšnje vročine.
• Moja mama ima rada morje in je primorka. Verjetno je, da ima moja mama rada morje, ker je domorodka z obale.
• Te dni mi gredo stvari narobe. Ta mesec je Merkur v mojem znamenju. Ko bo planet zamenjal znamenje, se mi bodo stvari začele odvijati veliko bolje.
• Poleti je na tem območju veliko požarov. Včeraj smo se oglasili gasilci.Gotovo je bil požar na tem območju.

4. Vzročni argumenti

Vzročni argumenti so tisti, ki izhajajo iz odnosa vzrok učinek med ustaljenimi prostori. Na primer:

• To poletje je bilo veliko sonca in moje rastline so se izjemno razrasle. Zato obilo sonca spodbuja moje rastline.
• Vse več ljudi vlaga v kriptovalute. Bitcoin se ne neha dražiti. Morda se bo bitcoin podražil, ker vedno več ljudi vlaga v kriptovalute.
• Luna je nocoj polna in bil sem srečnejši kot običajno. Zato sem vesel, ko je polna Luna.
• Na železniški postaji je več ljudi kot običajno. Mora biti zamuda na liniji.

5. Argumenti avtoritete

Verodostojni argumenti so tisti, ki podpirajo svoje zaključke tako, da gredo na prestiž ali legitimacija tistega, ki navaja prostore, torej gre v oblast ki navaja zaključke. Na primer:

• Zdravilo je varno, kar potrjujejo zdravstveni organi.
• Ozračje se segreva, pojasnjujejo v prestižnih akademskih revijah.
• Nocoj ste na vrsti za pomivanje posode, tudi če ste to storili tudi včeraj. Oče je rekel, da je to del tvoje kazni.
• Obdolženca je treba razglasiti za nedolžnega, saj je sodnik priznal, da ni dovolj dokazov za obsodbo.

6. Verjetnotni argumenti

Verjetnostni argumenti so tisti, ki podpirajo svoje sklepe z uporabo statističnih ali verjetnostnih meril, to je številk, ki odražajo možnost, da je sklep resničen. Na primer:

• Če vržemo kovanec, obstaja 50-odstotna verjetnost, da bo prišel na glavo.
• Pojdiva ven z mojim dežnikom, ker je danes 60% verjetnost, da bo deževalo.
• Če ne prenehate kaditi, imate 80 % več možnosti, da zbolite za pljučno boleznijo.
• Glasujte za kandidata 1, v anketah pravijo, da ima 60% možnosti za zmago.

7. Čustveni ali čustveni argumenti

Čustveni ali afektivni argumenti so tisti, ki pridejo do svojih zaključkov na podlagi neracionalnih premis, vendar čustvenega ali afektivnega tipa, ki mobilizirajo čustva namesto razuma. Na primer:

• Donirajte denar za naš namen, učitelji podeželskih šol v naši državi vam bodo hvaležni.
• Glasovati moramo za kandidata 2, ker bo sicer ogrožen naš način življenja.
• Morali bi se preseliti, to me bo zelo razveselilo.
• Če ne bomo poskrbeli za ta jezera, kaj bomo pustili prihodnjim generacijam?

8. Argumenti po analogiji

Argumenti za analogija so tisti, ki do svojih zaključkov pridejo z ugotavljanjem primerjave med različnimi referenti. Na primer:

• Ogledali si bomo nov Marvelov film, ker nam je bil prejšnji zelo všeč in verjetno tudi ta.
• Če sošolec ne bo opravil izpita, se bom moral še bolj potruditi.
• Všeč so mi oblačila v tej trgovini, toda z mojo prijateljico so tam zelo slabo ravnali, zato raje nakupujem drugje, saj nočem, da tudi jaz slabo ravnam z mano.
• Če naša mačka ni sodila v to nosilko, še manj bo pasal naš pes, ki je večji.