Pojasnimo, kaj je demagogija, izvor izraza, njegovo zgodovino in negativne lastnosti. Tudi primeri demagogije v politiki.
Kaj je demagogija?
V politika, demagogijo razumemo kot prakso pridobivanja naklonjenosti množic z laskanjem, popuščanjem, manipulacijami in čustvenimi strategijami, da bi se ohranila v lahko politične ali imajo dostop do nje.
Z drugimi besedami, demagogi so tisti, ki iščejo politično favoriziranje z govori in obljubami, ki nimajo nič skupnega s politiko, temveč s čustva najbolj osnovnih ljudi.
Demagogijo je torej mogoče prevesti v vzbujanje strahu in sovraštva do domnevnega skupnega sovražnika ali pa v laskanje in sladkanje ljudem, da jim poveš, kar želijo slišati, namesto da jih vabiš, da sami razmišljajo in se odločajo. To je običajna praksa v demokracije in to iz antike je bilo označeno kot degeneracija demokratičnega duha.
Izvor te besede pravzaprav sega v čas Antična grčija in do glasov demonstracije ("Mesto") in avg (»reda« ali »vožnja«), slednje v pastoralnem pomenu besede. Tako je demagogija že od antične demokracije veljala za nekaj negativnega, saj je politik "pasel" družba namesto da bi spoštovali svoja pooblastila.
Pravzaprav je Aristotel (384-322 pr.n.št.) trdil, da so demagogi "laskavci ljudstvu" in da je njihovo zmagoslavje v družbi pogosto vodilo do nastanka avtokracije ali osebne tiranije; čeprav v celotnem zgodovino z izgovorom za konec demagogije, številne diktature.
Druga negativna lastnost demagogije je, da množice ne vodi v boj za svoje interese, temveč jih uporablja v zelo osebno korist demagoga ali političnega razreda, ki bi po mnenju nekaterih avtorjev lahko ločil demagogijo od demagogije. populizem. Oba izraza pa se pogosto uporabljata bolj ali manj kot sopomenke.
Primeri demagogije
Naslednje situacije so primeri demagogije:
- Vladajoči politik, ki s svojimi govori vnaša lažne dileme, da bi volilce silil v manihejske pozicije: "ali si z mano ali si proti meni", s čimer preprečuje kritično presojo. Že samo dejstvo, da je zaslišanje a prepir nadaljujte s tem, da enega spremenite v "sovražnika", je dovolj, da si le malokdo upa dvigniti glas proti njemu.
- Politik kampanje, ki ga z laskanjem in izrazi domnevnega občudovanja do svojih volivcev vodi do tega, da o sebi mislijo kot o »dobrih fantih«, o demagogovih političnih tekmecih pa o »slabih fantih«, da bi izkoristil sovraštvo in delitev za zmagati na volitvah.
- Vladar, ki za vse težave, ki jih ima lastno vodstvo, krivi svoje politične nasprotnike in nenehno posredovanje svojih sovražnikov, da nikoli za nič ne prevzame odgovornosti in radikalizira svojih privržencev tako, da se počutijo napadeni, ter se tako ohrani na oblasti.