Razložimo, kdo je bila Afrodita v grški mitologiji in kako so jo predstavljali. Tudi drugi bogovi iz grško-rimske mitologije.
Kdo je bila Afrodita?
V Grška mitologijaAfrodita je bila boginja strastne ljubezni lepota in čutnost, enakovredna Veneri iz rimske mitologije in morda še kaj drugega božanstva starodavne kot na primer sumerska Inanna ali feničanska Astarta. Povezovali so ga s spolno strastjo in erotično ekstazo, tako da besede, kot je afrodiziak, izvirajo iz njegovega grškega imena, druge, kot sta venerični in čaščenje, pa izhajajo iz njenega rimskega imena.
Afrodita je bila olimpijska boginja, se pravi, da je pripadala panteonu modernih grških bogov, in je bila sposobna preganjati strasti in spravljati v delirij ne samo v ljudeh, ampak tudi v bogovi in zveri. Pravzaprav je bil Hefajst v mitologiji pripisan kot mož, vendar je imel nešteto ljubimcev, med katerimi je bil njegov najljubši Ares, bog vojne.
Grki so mislili, da se je Afrodita rodila v bližini Cipra, obstajali pa sta dve zelo različni različici njenega rojstva: tista, ki jo je povedal Heziod, po kateri se je rodila iz morske pene, potem ko jo je kastriral Titan Cronos očeta Urana in vrzi njegove genitalije v morje; in tista, ki jo pripoveduje Homer, po kateri je bila Afrodita hči Zevsa in titanice Dione.
Oba mita sta krožila v stari Grčiji in bili so tisti, kot je Platon, ki so ju poskušali uskladiti s trditvijo, da obstajata dve podobni boginji: Afrodita Uranija (»nebeški«), predstavnik višje in duhovne ljubezni; Y Afrodita Pandemos (»običajno«), povezano z vulgarno ljubeznijo in nizkimi čutnimi užitki.
Kult Afrodite v stari Grčiji je bil še posebej intenziven v njenih domnevnih rojstnih krajih, na Cipru in v Kiteri, ter na lokaciji Pafosa, vendar je imela svoje verske praznike, afrodizije, ki so ga praznovali po vsej Grčiji, čeprav s posebno vnemo v mestih Atene in Korint.
Pravzaprav je bil v starodavnem mestu Korint grški tempelj boginje, ki so ga uničili Rimljani pri osvajanju mesta. V tem in drugih templjih, posvečenih Afroditi, se je izvajala oblika obredne prostitucije, ki so jo izvajale kurtizane, znane kot hierodules (»sveti služabniki«).
V njenih številnih upodobitvah Afrodito pogosto spremljajo Hariti, to je tri gracije: Aglaja (»lepota«), Efrozina (»veselje«) in Talija (»obilje«). Po drugi strani pa mu pripisujejo številne otroke, na primer trojanskega junaka Eneja; Eros, bog zaljubljenosti; Hermafrodit, človeško bitje obeh spolov, rezultat njegove afere s Hermesom; in dvojčka Fobos (»strah«) in Deimos (»groza«), plod njune zveze z Aresom.
Drugi bogovi v grško-rimski mitologiji
Drugi osrednji bogovi v grško-rimski mitologiji so bili:
- Zeus. Bog oče olimpijcev je vladal nad nebom in nadzoroval grom in blisk. Bil je poročen s svojo sestro Hero, vendar je imel več ljubimcev, iz katerih so se rodili veliki polbogovi grške tradicije. Rimljani so ga imenovali Jupiter.
- Pozejdon. Zevsov brat, bil je bog, ki je vladal morjem in vodam, predstavljali so ga s trizobom, s katerim je lahko klical vodne trombe, orkane in tajfune, da so potopile ladje. Rimljani so ga imenovali Neptun.
- Had. Zevsov brat, bil je bog, ki je vladal svetu mrtvih, nosil je čelado in ogrinjalo, ki sta ga delala nevidnega, zato se ga ne sme nikdar omenjati, da ne bi poslušal.Rimljani so ga imenovali Pluton.
- Atena. Zevsova hči, rojena iz dela njegove glave, je bila bojevnica in deviška boginja, povezana z zvitostjo, inteligenca in pravičnost. Povezovali so jo s sovo in vedno upodabljali s čelado in ščitom, pripravljeno braniti nedolžne. Rimljani so ga imenovali Pallas.
- Hermes. Sin Zevsa in Plejade Majev je bil zvit in inteligenten bog, pokrovitelj glasnikov, tatov in trgovcev, zadolžen za vodenje duš pokojnikov v podzemlje. Rimljani so ga imenovali Merkur.
- Apollo. Sin Zeusa in Leto, bil je bog vedeževanja, Umetnost in poezija, medicina ter lok in puščica, za katerega so molili za blaženje epidemij. Bil je sončni bog, čaščen v Delfih in poglavar muz. Rimljani so ga imenovali Phoebus.
- Čemaž. Deviška boginja, povezana z lovom in divjino, rojstvom in deklištvom, bila je Apolonova sestra dvojčica in torej hči Zevsa in Leto. Njemu sta bila posvečena jelen in cipresa. Rimljani so jo klicali Diana.
- Ares. Bog od vojna in zavetnik vojakov, bil je Zevsov in Herin sin in je bil povezan z brutalnostjo, nasilje in agresivna moškost. Imel je številne smrtne in božanske ljubice ter z njimi okoli 60 otrok.