Razložimo, kaj so bikoborbe, njihovo zgodovino, kulturne manifestacije, ki jih zajemajo in zakaj so kritizirane.
Kaj so bikoborbe?
Bikoborbe so značilna tradicija španskih prednikov, čeprav imajo prepoznavne korenine pri različnih zahodnih ljudstvih, ki segajo v bronasta doba, ki je sestavljena iz niza oddaj, proslav ter obredi ki imajo tako ali drugače bika za protagonista.
Izraz bikoborba pravzaprav izhaja iz grških korenin bik ("Bik") in makhe ("boj"), čeprav se ne pojavlja v nobenem ohranjenem klasičnem besedilu. Zaradi tega mnogi domnevajo, da gre za kultizem, ustvarjen v 19. stoletju, ki se nanaša na a tradicija prednikov, da je že v pradavnini bik veljal za simbol hrabrosti in živalske moči, s katero se je človek lahko meril.
Pravzaprav je bik protagonist številnih miti Grško-rimski, še posebej tisti, v katerem je igral minotaver, polčlovek, polbik, ki je živel v središču labirinta v grškem mestu Knosos.
Tako razumljene bikoborbe zajemajo številne kulturne manifestacije. Ima pa danes glavnega eksponenta v tako imenovani bikoborbi ali bikoborbi.
Ta predstava je nastala v Španiji iz 18. stoletja in se odvija v bikoborski areni, kjer se različni igralci (imenovani bikoborci, banderiljerji, pikadorji, matadorji itd.) soočijo s pogumnim bikom in izvajajo niz piruet okoli njega, imenovanih "sreča", skozi celotno nalogo ki tradicionalno kulminira z javno smrtjo bika.
Okoli teh predstav je cela popularna kultura, ki vključuje pogostitve, kostume in izdelavo plakatov, do te mere, da bikoborci veljajo za poklic.
Čeprav je to najbolj priljubljen izraz, bikoborbe zajemajo tudi druge tipično iberske tradicije, kot so festivali San Fermín ali San Fermin, pri kateri je skupina bikov izpuščena, udeleženci pa morajo teči pred njimi po začrtani poti.
Bikoborbe v sodobnem svetu veljajo za tipično hispanski element, čeprav so prisotne tudi na Portugalskem in v južni Franciji. V kolonialnih časih so ga izvažali v številne države v Ameriki, kjer se ohranja še danes, vključno s Kolumbijo, Ekvadorjem, Mehiko, Perujem in Venezuelo. Bikoborbe so prirejali tudi v državah, kot so Kitajska, ZDA ali Filipini.
Kritika bikoborb
Kritike bikoborb in še posebej bikoborb prihajajo s področja zaščite živali oziroma obrambe živali. pravice živali, ki te prakse obtožujejo, da so krute do bikov, ki so kaznovani več ur, preden jih ubijejo, vse za zgolj zabavo javnosti.
Predvsem uporaba ostrih orožij, banderil in mečev, s katerimi se zavrača žival, ki jo bikoborec »faenada« (torej zasmehuje, ravna z njo). Najdejo se tudi tisti, ki zagovarjajo zgodovinski in kulturni pomen bikoborb, češ da je trpljenje bika minimalno ali da se po smrti uporablja v lokalni kuhinji.