• Kaj je ločevanje na zloge?
• Tonični zlog
• Besede ločene na zloge
• Stavki ločeni na zloge

Razložimo, kaj je ločevanje na zloge, čemu služi in katera pravila je treba upoštevati. Poleg tega vam povemo, kaj je poudarjeni zlog.

Zlogi v španščini so oblikovani glede na način proizvajanja in moduliranja zvoka.

Kaj je ločevanje na zloge?

razdeljen na zlogov ali deljenje besed je postopek razčlenitve besed besede v različnih artikuliranih zvočnih enotah, ki jih sestavljajo, v katerih je običajno samoglasnik in en ali več soglasnikov. Na primer: pesem, dež.

Zlogi v španščini so oblikovani glede na način izdelave in modulacije zvok z našim govornim aparatom. Zato vedno vsebujejo samoglasnik (katerega zvok povzroči vibriranje glasilk), ki predstavlja njihovo jedro, in katerega zvok je moduliran z enim ali več soglasniki (posledica nasprotnih delov ust proti zvočnemu toku). Samoglasnikov v španščini je pet: a, in, Yo, bodisi, oz, medtem ko preostala pisma abeceda so soglasniki.

Torej, na primer, beseda oče razpade na dva zloga, vsak z istim samoglasnikom (a) in isti soglasnik (str): pa–pa. V vsakem je zračni stolpec samoglasnika členjen s soglasnikom. Namesto tega beseda žalosten tudi razdeli na dva zloga, vsak z različnimi samoglasniki (Yo, in) in prvi s tremi različnimi soglasniki (ti, r, s): tris–čaj.

Obstajajo tudi besede, kot so smešno, ki se razčlenijo na več zlogov: co–jaz–AC, vendar njegova dolžina ne spremeni pravil za tvorbo vsakega zloga, v tem primeru s tremi samoglasniki (bodisi, Yo, a) in dva soglasnika (c, m).

Pomembno je omeniti, da ta ločitev ne upošteva vedno morfoloških pravil idiom, vendar strogo sledi logiki fonetika, torej zvoka. Zato obstajajo določena splošna pravila za ločevanje besede na zloge, kot so:

• Vsak zlog ima nujno samoglasnik, lahko pa tudi ne soglasnike. Na primer v besedi aorta so trije zlogi, prvi brez soglasnikov: a–ali-ta.
• Če je med dvema samoglasnikoma v besedi soglasnik, bo soglasnik del zloga naslednjega samoglasnika. Na primer v besedi hrib, soglasniki (on, n) so del zloga samoglasnika, ki jim sledi: co–onv.
• Ko sta dva soglasnika, sledi naslednji seznam: pr, zdravnik, št, kr, fr, gr, kr, tr, fl, kl, kl, bl, pl, gl, pogl Y ll, bodo soglasniki vedno ostali skupaj v istem zlogu s samoglasnikom, ki jim sledi. Na primer: trbil si (trje-te), grhoditi (gran-od), krto (krje za), klakson (kla-xon) bodisi llanta (llanta). Po drugi strani pa je treba soglasnike ločiti, če niso del tega seznama, kot v bazen (bazen), reaktor (reaktor) bodisi oprijem (oprijem).
• Kadar so med dvema samoglasnikoma v vrsti trije soglasniki, moramo praviloma pustiti prva dva v zlogu prvega samoglasnika, tretji soglasnik pa v zlogu naslednjega samoglasnika. Na primer: konstantnost (konstantnost) bodisi instinkt (instinkt). Če pa je od treh soglasnikov v vrsti srednji str, b, c, g, ti bodisi d in zadnji je on bodisi r, je pravilo obrnjeno: prvi soglasnik ostane v zlogu prvega samoglasnika, druga dva pa gresta v naslednji zlog. Na primer: enklava (enklava) bodisi žalosti (en-sad-te-ce).
• Če so med dvema samoglasnikoma štirje soglasniki v vrsti, so običajno enakomerno razporejeni: dva ostaneta v prvem zlogu, dva gresta v naslednji zlog. Na primer: zgraditi (zgraditi) bodisi navodilo (navodilo).
• Kadar sta zaporedoma dva ali več samoglasnikov, moramo biti pozorni na vrsto samoglasnikov, da vemo, ali gredo skupaj v istem zlogu ali ne. Da bi šle skupaj, a diftong bodisi triftong, za to pa je potrebno, da so:
  • Močan samoglasnik (a, in, bodisi), ki mu sledi šibek (Yo, oz), kot v previdnost (previdnost) bodisi podkupnina (koi-ma). Ta zveza samoglasnikov je znana kot padajoči diftong.
  • Šibak samoglasnik (Yo, oz), ki mu sledi močan (a, in, bodisi), kot v liana (liana) bodisi terapevt (terapevt). Ta zveza samoglasnikov je znana kot naraščajoči diftong.
  • Šibak samoglasnik (Yo, oz), ki mu sledi še en, kot v mesto (mesto) bodisi pazi na (pazi na). Ta zveza samoglasnikov je znana kot homogeni diftong.
  • Šibak samoglasnik (Yo, oz) sredi dveh utrdb (a, in, bodisi), ali obratno, kot v ukrepaš (dejanje) ali v opioid (o-pioi-de). Te redke zveze samoglasnikov so znane kot triftongi.

Dvoglasniki in tritongi lahko izgubijo svojo zvezo, če šibki samoglasniki prejmejo dodatno moč intonacije, to je, ko naglas pade nanje.

Tonični zlog

Zlogovno ločevanje je pomembno, da vemo, kateri je poudarjeni zlog besede, to je, kateri od njegovih zlogov je pri izgovorjavi bolj poudarjen kot ostali. V skladu s pravopisnimi pravili jezika je na tem poudarjenem zlogu lahko ali pa tudi ne zapisan naglasni znak. Tako v oče poudarek pade na zadnji zlog, v žalosten poudarek pade na predzadnji in na smešno pade na predzadnji.

Glede na mesto, kjer se pojavi poudarjeni zlog, lahko razlikujemo med besedami in vemo, ali imajo naglas ali ne, kot sledi:

• Ostre besede. So taki, pri katerih poudarjeni zlog pade na zadnji zlog, kot npr polž (polž), nasip (nasip) bodisi kompas (kompas).Te vrste besed imajo naglas, ko se končajo na samoglasnik ali soglasnik. n bodisi s.
• Resne besede bodisi gladilke. So taki, pri katerih poudarjeni zlog pade na predzadnji zlog, kot npr rastlina (načrt-ta), močvirje (močvirje) bodisi masa (mes-ti). Te vrste besed imajo naglas, če se ne končajo na samoglasnik ali soglasnik. n bodisi s.
• esdrújulas besed. So taki, pri katerih poudarjeni zlog pade na predzadnji zlog, kot npr. redkev (rá- kopel), rjuha (Sa-ba-na) bodisi cvetni list (pe-ta-lo). Te vrste besed imajo vedno naglas.
• Besede o esdrújulas. So taki, pri katerih poudarjeni zlog pade na zlog pred predzadnjim, kot npr. hitro (rá-pi-da-men-te) bodisi snemi ga (tukaj-ta-se-lo). Te vrste besed imajo vedno naglas.

Besede ločene na zloge

Sledijo primeri besed, ločenih na zloge. Poudarjeni zlog je v vsakem primeru poudarjen.

Beseda	Ločitev	Beseda	Ločitev
Koza	koza	Tovornjak	tovornjak
počasnost	počasnost	Obstoj	obstoj
Enak	enak	Odlično	odlično
petje	chan-ti-co	papir	pa-pe-lon
Agnostik	agnostik	Preživeli	preživeli
glavni	glavni	Organizacija	organizacija
Hribovita	hribovito	Nezakonito	nezakonito
Ortopedski	ortopedski	hitro	hitro
Orel	orel	Pravilno	pravilno
Doza	doza	čezatlantski	čezatlantski
Billboard	pano	Revolucionarno	revolucionaren
Točka	točka	spi	spati
Nogomet	nogomet	Dodatek	dodatek
Slovnica	slovnica	prekiniti	obešati se
Netopir	netopir	Zaprt	zaprt
Nenadoma	nenadoma	Kazalo	kazalo
Vajenec	vajenec	Priložnost	priložnost
Žalostno	obžalovanja vredno	Kamin	kamin
Državljanstvo	državljanstvo	sadno drevje	sadje
so giljotinirali	gui-llo-ti-na-ron	pripovedovanje zgodb	pripovedovalci
Karneval	karneval	Jantar	jantar
Brez las	brez las	Vtis	Tiskanje
zdrobljen	a-pla-ta-rum	Zgroženost	osuplost
Poliuretan	poliuretan	Rafinerija	rafinerija
napihnjena	infla-fla-dva	kriptovaluta	kripto-to-mo-ne-da
ptica	ptica	nedotaknjen	pris-ti-nos
bo nasičil s kisikom	o-xi-ge-na-ran	stoik	stoičen
previden	skrbi zase	Spree	spree
deževje	deževno	Vzdušje	vzdušje
stavkajočih	strike-guis-tas	Izsiljevanje	izsiljevanje

Stavki ločeni na zloge

• Pedro včeraj ni prišel na zabavo.

pe-dro-ni-videl-vceraj-na-zabavi

• Svet je izjemno velik in čudovit.

svet-je-vaš-ma-men-te-vas-to-y-ma-ra-vi-llo-so

• Zaradi onesnaženega zraka pogine na desetine netopirjev.

umirajo-od-večerje-od-mur-cié-la-gos-de-bi-do-a-la-con-ta-mi-na-ción-a-é-re-a

• Na trgu so se zbrale skupine zaskrbljenih državljanov.

skupine-ciu-da-da-nos-pre-o-cu-pa-dos-con-cen-tra-ron-en-la-plaza

• Tajska hrana je zame preveč začinjena.

la-co-mi-da-tai-lan-de-sa-es-de-ma-sia-do-pi-can-te-za-me

• Vsak četrtek prejmemo na milijone pisem iz tujine.

vsak-četrtek-smo-ponovno-prejeli-milijone-pisem-od-bivšega-trans-je-ro

• Izražamo solidarnost z družinami žrtev.

ex-pres-sa-mos-so-li-da-ri-idad-de-los-fa-mi-lias-res-de-víc-ti-mas

• Orkester je odmeval do polnoči.

the-or-ques-ta-re-so-no-has-ta-bien-en-tra-da-mid-night-night

• Moja družina je izjemno verna.

mi-fa-mi-lia-es-su-ma-men-te-re-li-gio-sa

• Trije žalostni tigri goltajo pšenico na pšeničnem polju.

tres-tris-tes-ti-gres-tra-gan-tri-go-in-a-tri-gal

• Dokumentacija posameznika je bila popolnoma urejena.

la-do-cu-men-ta-ción-del-in-di-vi-duo-se-ha-lla-ba-to-tal-men-te-en-re-gla