galaksija

Astronoma

2022

Pojasnimo, kaj so galaksije, kako so nastale, kakšne vrste in koliko jih obstaja. Tudi, kaj so kopice galaksij.

Galaksija je zbirka zvezd, sistemov in medzvezdne snovi.

Kaj je galaksija?

Galaksija je astronomska struktura, ki združuje množice zvezde (v svojih sončnih sistemih) in zadeva medzvezdno podobno plini, asteroidna polja itd., v istem bolj ali manj opredeljenem astronomskem sistemu. To pomeni, da je galaksija niz zvezd in planetarnih sistemov, ki krožijo okoli določenega središča ali osi.

Naš sistem planetarno je del galaksije, ki ji pravimo "Mlečna cesta". Nahaja se v enem od njegovih regije zunaj in daleč od centra.

Njegovo ime izhaja iz Starogrška kultura, saj so takratni opazovalci nočnega neba domnevali, da je tista ogromna bela lisa, ki brazda nebo, ostanki materinega mleka, ki ga je razlila boginja Hera, ko je dojila mitskega Herakla (Herkula).

Razumljivo je, da so galaksije ogromne strukture, ki se zelo razlikujejo po obliki, velikosti in sestavi, vendar so med najsvetlejšimi predmeti, ki jih je mogoče opaziti s pomočjo teleskopi specializirano.

Ocenjuje se, da so galaksije 90 % sestavljene iz temna snov, čeprav obstoj slednjega ni bil dokazan. Čeprav imajo različne oblike organizacije, je velika večina galaksij ploščati diski snovi premikanje v prostoru.

Galileo Galilei je leta 1610 odkril, da je Rimska cesta sestavljena iz tisočih drobnih zvezd. To je bil zelo pomemben korak v človeškem razumevanju nebesnih struktur, zlasti tistih, ki so večje od naših. Solarni sistem.

Vendar pa formalno razumevanje obstoja galaksije ni bilo priznano šele v poznem 18. stoletju. Šele konec 19. stoletja je William Parsons zgradil teleskop, ki je omogočil prvo opazovanje galaksij. Do takrat so jih preprosto imenovali "meglice".

Kako nastanejo galaksije?

Galaksije so nastale na enak način kot druge zvezde in astronomski objekti, odkrili pa so tudi sledi tako starih galaksij, da bi nastale le 750 milijonov let po veliki pok (Govorimo o galaksiji IOK-1).

Natančen mehanizem nastanka teh galaktičnih sistemov ni jasen, vendar obstajata dva možna pristopa iz več predlaganih teorij:

  • Tisti, ki gredo od spodaj navzgor, se pravi, ki domnevajo, da so nastale prve kopice in majhne aglomeracije zvezd, ki so bile postopoma organizirane kot sistem.
  • Tiste od vrha do dna, ki nasprotno domnevajo, da so protogalaksije sprva nastale kot posledica velikega kolapsa v sto milijardah let.

Ključne in zdaj že prepoznavne strukture galaksij so se pojavile po milijardah let evolucije in nastajanja. Nanje so vplivale medsebojne privlačnosti in morebitni trki, zaradi katerih so se številne galaksije združile ali pa so jih absorbirale večje.

Vrste galaksij

Galaksije so lahko eliptične, spiralne, lečaste ali nepravilne.

Glede na model, ki ga je predlagal Edward Hubble ("Hubble zaporedje" iz leta 1936) in še vedno veljajo, obstajajo štiri vrste galaksij glede na njihovo navidezno obliko:

  • Spiralne galaksije. So vrteči se diski zvezd in medzvezdnih plinov, ki krožijo okoli svetlega jedra starejših zvezd in tvorijo "roke" okoli njih v manj intenzivni spiralni obliki. Te galaksije lahko razdelimo na:
    • Spiralne galaksije z kraki, ki tvorijo zvezde. Tisti, ki predstavljajo "roke" z večjo ali manjšo bližino jedra.
    • Spiralne galaksije s prečkami. Tisti, ki predstavljajo osrednjo črto ali pas zvezd v jedru.
    • Vmesne spiralne galaksije. Tisti, ki so med galaksijami s prečkami in tisti, ki nimajo "prečke" v središču.
  • Eliptične galaksije. Tisti, ki imajo obliko elipse in so običajno poimenovani od E0 do E7, kar s številko označuje, kako ovalna je njihova oblika (E0 krogla in E7 disk). Opazovalcu ponavadi pokažejo malo strukture in v njih prevladujejo stare zvezde, ki krožijo okoli središča v naključnih smereh.
  • Lentikularne galaksije. Je prehodna skupina med spiralnimi in eliptičnimi galaksijami, čeprav imajo tudi disk in obsežno ovojnico. Lahko so prepovedani ali ne.
  • Nepravilne galaksije. Nazadnje so tu še galaksije, katerih oblika ne sodi v nobeno od prejšnjih kategorij. Lahko imajo določeno stopnjo strukture ali so bolj razpršene, in to je lahko zato, ker so še v nastajanju ali pa so produkt trka med galaksijami, ki se je zgodil že zdavnaj.

Koliko galaksij je?

Ocenjuje se, glede na opažanja Hubblov teleskop leta 2016, da obstaja vsaj 2 milijardi (2.000.000.000) galaksij v vesolje opazno, skoraj desetkrat več, kot se je prej mislilo.

Galaktične kopice

Galaksije niso preprosto raztresene po vesolju, ampak so pogosto del večjih struktur, znanih kot kopice, ki se lahko združijo in tvorijo superjate.

Jate galaksij so sestavljene iz hierarhije agregatov. Med njimi so velikanski podaljški mrtvega (ali praznega) prostora v vesolju.

Primeri galaksij

Naša galaksija vsebuje med 200.000 in 400.000 milijonov zvezd.

Nekatere izmed najbolj znanih galaksij so:

  • Mlečna cesta. Naša spiralna galaksija ima premer približno 100.000 svetlobnih let in vsebuje približno 200.000 do 400.000 milijonov različnih zvezd, od katerih je Sonce le ena najmanjših, ki se nahaja na razdalji 25.756 svetlobnih let od galaktičnega središča.
  • Galaksija Andromeda. Poznana tudi kot M31 ali NGC 224, to je naša sosednja galaksija, s katero bo Rimska cesta trčila in se združila čez približno pet milijard let. Je najdaljši objekt, ki je s prostim očesom viden od Zemlje, ki se nahaja 2,5 milijona svetlobnih let nad ozvezdjem Andromeda in je spiralna galaksija, kot je naša.
  • Trikotna galaksija. Znan tudi kot M33 ali NGC 598, se nahaja v ozvezdju trikotnika (trikotnik) približno 2,8 milijona svetlobnih let od Zemlje. Gravitacijsko ga privlači galaksija Andromeda, ki je od nje oddaljena komaj 720.000 svetlobnih let, čeprav je veliko manjša (»le« med 30.000 in 40.000 milijoni zvezd).
!-- GDPR -->