Elektroretinogram

The Elektroretinogram je rezultat elektroretinografije, posebnega funkcionalnega pregleda očesne mrežnice. Namen meritve je preveriti funkcionalnost svetlobnih senzornih celic mrežnice (stožcev in palic). Izmerijo se električni impulzi, ki jih ustvarijo palice in stožci na podlagi vnaprej določenih svetlobnih dražljajev in so zapisani v elektroretinogramu.

Kaj je elektroretinogram?

V mrežnici človeškega očesa sta dve različni vrsti fotoreceptorjev, senzoričnih celic, ki pretvorijo svetlobne dražljaje v električne živčne impulze in jih prenašajo skozi optični živec za ustvarjanje slike in "obdelavo slike". V glavnem na območju rumene pege (macula / fovea), coni najostrejšega vida in barvnega vida, obstajajo tri različne vrste fotoreceptorjev (stožci).

Odgovorni so za barvni vid pri dnevni svetlobi in so zato manj občutljivi na svetlobo. V nasprotju s tem so zelo vidne palice, ki so občutljive na svetlobo, vidne v šibkih svetlobnih pogojih. Palice so v glavnem koncentrirane zunaj rumene pege in so ponoči odgovorne za enobarvni, zamegljen vid. Z elektroretinografijo je mogoče preveriti, ali fotoreceptorji delujejo pravilno, in diagnosticirati nekatere bolezni. Rezultat elektroretinografije se zapiše v elektroretinogram (ERG).

Zaradi zelo različne občutljivosti na svetlobo med stožci in palicami razlikujemo med svetlobno (fotopičnimi) pogoji za preverjanje stožcev in temno prilagojenim (skotopskim) pogojem za preverjanje palic. Svetlobni dražljaji, ki jih fotoreceptorji pretvorijo v električne živčne impulze, pobirajo elektrode in jih zapisujejo v ERG. Najpogostejši postopek je vstavljanje drobnih elektrod iz zlata ali platine v konjunktivno vrečko brez neposrednega stika z roženico.

Prej uporabljene metode postavljanja elektrod neposredno na mrežnico v zapletenem postopku ali uporaba kontaktnih leč z vgrajenimi elektrodami se danes redko uporabljajo. Metoda lepljenja elektrod na kožo se je izkazala za neučinkovito zaradi napačnih rezultatov.

Funkcija, učinek in cilji

ERG zagotavlja informacije o funkcionalnosti pretvorbene verige od spodbujevalnega svetlobnega dražljaja do generiranja nastalega električnega živčnega impulza v mrežnici. Ta metoda je imela prvotno pomanjkljivost, da bolezni in funkcionalne motnje, ki so omejene na določene predele mrežnice, na primer rumeno pego, niso bile vedno prepoznavne. Zato se glede na cilj diagnostike uporabljajo tri variante ERG. Gre za klasični ERG, ki se uporablja za pregled funkcionalnosti celotne mrežnice.

Celotno vidno polje je izpostavljeno belim utripom svetlobe s spremenljivo svetlostjo in spremenljivo frekvenco. Posebnih bolezni makule ni mogoče odkriti. V drugi metodi se predvaja vzorec ERG, izrazit, kontrastni, večinoma šahovski vzorci v črni in beli barvi, barve pa se trikrat obrnejo v eni minuti. Z metodo lahko zaznamo funkcionalne anomalije na območju makule. Tretja varianta je multifokalni ERG, v katerem so izpostavljena majhna šestkotna območja mrežnice. Ta postopek razkrije tudi morebitne okvare na območju rumene pege. Različni postopki ERG so učinkovita diagnostična metoda za odkrivanje podedovanih ali pridobljenih bolezni mrežnice in koreroidov.

Poleg tega se postopki ERG uporabljajo tudi za spremljanje napredovanja neozdravljivih bolezni mrežnice in v pozitivnih primerih za spremljanje napredka terapije. Najpomembnejša in najpogostejša dedna bolezen, ki povzroča postopno degeneracijo mrežnice, je rethinopathia pigmentosa, ki prizadene vse vrste fotoreceptorjev, tj. Stožce in palice podobno, kar ima za posledico postopno poslabšanje vida, kar vodi do popolne slepote. Druge, včasih zelo redke, degenerativne bolezni mrežnice ali koroide, ki jih povzročajo genetske okvare, lahko diagnosticiramo tudi z ERG.

Primeri za to so mladoletna degeneracija makule, ki prizadene le rumeno pego, ali stožčna distrofija, dedna bolezen, pri kateri palice, ki so pomembne za nočni vid, izpadajo in postanejo neoperabilne. Nekatere pridobljene disfunkcije in bolezni mrežnice in koreroidov lahko diagnosticirajo tudi z ERG. Na primer, diagnosticirati je mogoče vnetje mrežnice (retinitis), mrežnice (ablatio retinae) in starostno degeneracijo makule (AMD).

ERG lahko pomembno prispeva tudi k pravilni diagnozi, če obstaja sum na poškodbo mrežnice zaradi kroničnega visokega krvnega tlaka (hipertenzivna retinopatija) ali če obstaja sum diabetične retinopatije. Drugo pomembno področje uporabe ERG je odkrivanje okvare vidnega živca zaradi kronično zvišanega intraokularnega tlaka, kar je značilno za glavkom. Poškodbe mrežnice, ki jih povzroča pomanjkanje vitamina A ali neželeni stranski učinki nekaterih zdravil ali toksinov, je mogoče lokalizirati in diagnosticirati s pomočjo ERG.

Tu lahko najdete svoja zdravila

Tveganja, neželeni učinki in nevarnosti

Posebna prednost retinografije je, da gre za objektivni postopek, katerega rezultati so neodvisni od subjektivnega stanja pacienta. Zlasti pri določenih počasnih degeneracijah mrežnice sprva skoraj ni nobenih simptomov. V takšnih primerih lahko ERG v zgodnji fazi prepozna spremembe, tako da se lahko začnejo ustrezne terapije v zgodnji fazi in prizadeta oseba temu ustrezno prilagodi svoje vedenje.

Vsi postopki ERG so neboleči in jih lahko razvrstimo med neinvazivne, razen elektrod s finim navojem, ki jih vstavimo v veznico. V redkih primerih se lahko zgodi, da so rezultati meritev ponarejeni, ker elektrode, ki se nanašajo na roženico, zdrsnejo in tega dejstva niso opazili. V nekaj primerih se pojavijo rahlo draženje, pordelost ali pekoč občutek v očeh, simptomi, ki se po kratkem času običajno odpravijo sami. Nadaljnjih tveganj ni zaznati.