Z epizodo razložimo, kaj je poglavje in kakšne so razlike. Tudi, kaj je cerkveno poglavje.
Poglavja olajšajo branje dolgih del.Kaj je poglavje?
Beseda poglavje je dediščina latinščine v našem jeziku, ki izhaja iz besede capitulum, kar je prevedlo "naslov" (ker izhaja iz prebivalca, "glava"). Danes pa pod njo razumemo nekaj povsem drugega, kar je bolj povezano z deli celote, torej z delitvami, ki so narejene v delu, organizaciji ali sistem. V nekaterih primerih je lahko sinonim za epizodo.
Vendar se je uporaba te besede sčasoma zelo spremenila in možno je, da jo v zgodovinskih dokumentih dobimo z zelo specifičnimi pomeni.
Na primer med kolonizacija Amerike Špansko cesarstvo je sistem encomiende, ki ga je vzpostavila španska krona, imenovalo "kapitulacije", s katerim je svojim odposlanom v Novem svetu podelila vso kraljevo oblast, da po svoji volji osvajajo, naseljujejo in upravno organizirajo, dokler so dežele bo dodana oblastem cesarstva.
Vsekakor pa bomo spodaj videli tri najpogostejše pomene besede poglavje danes.
Poglavje ali epizoda
Dolge knjige so razdeljene na dele, predvsem leposlovna dela, kot npr romani. Vsak od teh razdelkov je poglavje (ali epizoda, ko gre za televizijske serije). Za vsako poglavje je značilno, da predstavljajo:
- Strukturna avtonomija od ostalih, to pomeni, da ima začetek in konec, ločen od ostalih.
- Pripovedna kontinuiteta, torej pripoveduje o stvareh, ki se jim dogajajo znakov ali da so nadaljevanje prejšnjih poglavij itd.
Postavitev poglavja omogoča enostavno branje posebej obsežnih del, omogoča pa tudi uvedbo spletk, napetosti in različnih pripovednih strategij, kot je suspendiran konec (cliffhanger), ki bralcu odloži želene odgovore na naslednje poglavje.
Delitev poglavij je sodobna značilnost v pisanje, saj so v starih časih uporabljali papiruse ali zvitke pergamenta, katerih razširitev ni bila veliko večja od tega, kar danes razumemo kot poglavje. Zato so mnoga starodavna dela razdeljena na "knjige" (knjiga 1, knjiga 2 ...) namesto na sama poglavja.
Cerkveno poglavje
V poglavjih se kanoniki srečujejo, da sprejemajo odločitve ali izvajajo kampanje.V organizaciji katoliške, anglikanske in luteranske cerkve se govori o poglavjih, ki se nanašajo na določene verske kolegialne organe, ki imajo lastno jurisdikcijo, na zelo podoben način kot svete ali skupščine. V njih se srečujejo ustrezni duhovniki, ki jih njihova oblast šteje za "kanone" in sprejemajo odločitve ali izvajajo kampanje.
Ta izraz se je prvič pojavil po sprejetju Pravila svetega Avguština, organizacije cerkvene skupnosti, ki jo je v četrtem stoletju predlagal Avguštin Hiponski (354-430). Kanoniki so se sestajali na teh zborovanjih in začeli z branjem poglavja iz samega besedila svetega Avguština, od tam pa so ta srečanja na koncu imenovali »poglavja«.
Kasneje sta se razlikovali dve vrsti poglavij:
- Poglavja matov, v katerih so predstavniki pokrajin oz skupnosti drugačna od frančiškanske družine.
- poglavja prekrškov, ko so imeli v okviru verske skupnosti korektivni ali kazenski namen, zato je rek »pokliči poglavje« nastal za označevanje »opozoriti podrejenega«.
Poglavje iz botanike
Na področju biologija, in še posebej botanika, del rastlinskega telesa je znan kot poglavje, ki je sestavljeno iz grozdaste posode, značilne za nekatere družine rastline s cvetovi (vključno z diskoidnimi ali asteraceae, kot so sončnice, dalije, gerbere itd.), na katerih se običajno pojavljajo sedeči cvetovi ali cvetovi brez pecljev.
To pomeni, da gre za konstrukcijo, ki služi kot platforma za cvetove nekaterih rastlinskih vrst, njeno ime pa izvira prav iz prvotnega etimološkega smisla, saj se njegova oblika nanaša na majhno cvetno glavico.